[VIDEO] Trije predpogoji za dobro prihodnost Slovenije

Datum:

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je na petkovi 55. izredni seji državnega zbora, ki je bila sklicana po nepričakovanem odstopu Mira Cerarja s položaja predsednika vlade, v svojem 20-minutnem govoru brez dlake na jeziku poslankam in poslancem položil na srce, katere tri predpogoje, sam jih je imenoval “zdravila”, mora parlament potrditi v čim krajšem možnem času, da bi se slovenska družba v prihodnje lahko normalno razvijala in da bi državljanom zagotovili čim večjo blaginjo. Janša je kritiziral aktualno vlado, da je na številnih prejšnjih sejah koalicija podobne razprave črtala z dnevnega reda, ali pa onemogočila razpravo v zaključkih, zato se mu trenutno hlipanje koalicijskih partnerjev SMC, SD in DeSUS, da se nove državnozborske volitve razpišejo v najkrajšem možnem roku, da bi skrajšali agonijo, ne zdi verodostojno.

Janez Janša je sicer pozdravil nekatere predloge, ki so jih poslanci in poslanke tako koalicijskih kot opozicijskih strank predstavili na izredni seji, a je opozoril, da so zelo iluzorni in je le stežka pričakovati od konglomerata popravkov pri davčni, socialni, gospodarski, razvojni in prostorski politiki, da bi se vse skupaj preprosto “zlilo” v lepšo prihodnost. Zato, da bi Slovenija v prihodnje postala tisto, kar ne nazadnje izhaja iz ustavnega ukaza, so za vse, ki so in bodo kadarkoli upravljali s to državo, da bi postala država večje blaginje in večne pravičnosti, po besedah Janše potrebne tri ključne predpostavke, ki bi jih bilo potrebno uresničiti.

Po besedah prvaka opozicije je prva ključna točka volilni sistem. “Morda se bo to komu zdelo smešno, a razprava o tem je starejša od slovenske države. Mi imamo v ustavi neko zavezo volilnega sistema, ki je po zakonu ni, ustavno sodišče melje to dilemo o neposrednem vplivu volivcev na izvolitev poslancev, a očitno sodišče tega ne bo zmlelo do razpisa volitev. Pa tudi če bi, to kar je trenutno v ustavi glede volilnega sistema, ni dovolj,” je na petkovi seji uvodoma poudaril Janša. Po njegovem mišljenju bi Slovenija potrebovala vsaj nekaj mandatov dvokrožni večinski ali kombinirani volilni sistem, ki bi zagotovil večjo odgovornost in kvaliteto zakonodajne oblasti, ter večjo odgovornost, ker bi volivci neposredno ocenjevali tistega, ki jih zastopa, saj ga zdaj ocenjujejo samo posredno.

Sprememba je eden od ključev do poti do večje blaginje, stabilnosti in pravičnosti
“Imamo primere, ko nekateri spretno bežijo od odgovornosti, pred vsakimi volitvami skočijo na listo stranke, ki ji po anketah sodeč najbolje kaže, zato bi večinski sistem povrnil upanje. Prej ko slej tak korak Slovenijo čaka. Mimogrede, to smo izglasovali na referendumu, ustavno sodišče je to potrdilo na način, za katerega danes ustavnopravna stroka pravi, da je bil izigran. Pravi namreč, da ustavne potrditve ni mogoče izigrati, to pa se je zgodilo leta 2000. Za spremembo volilnega sistema je potrebna dvotretjinska večina. Potrebna je večja zrelost, vprašanje pa je, če ni to samo nek zaprt krog, iz katerega ni izhoda. Vsekakor je samo po sebi umevno, da je sprememba eden od ključev do poti do večje blaginje, stabilnosti in pravičnosti,” se je razgovoril nekdanji slovenski predsednik vlade.

Kot drugo ključno točko za “ozdravitev” Slovenije Janša vidi nujno potrebno zgodovinsko spravo. Dolgo časa je namreč veljalo, da smo Slovenci razklan narod zaradi travm iz prejšnjega stoletja, tisti, ki so jih povzročili, pa so po Janševih besedah že pod rušo. “Nekateri imajo grobove, drugi ne, ampak zdaj je ta travma že v tretji ali četrti generaciji, nič pa ne kaže, da bomo kmalu našli zdravilo” pravi Janša.

“Sprava pomeni poiskati resnico”
Po njegovem je predvsem pomembno vedeti, kaj sprava v resnici pomeni. “Sprava pomeni poiskati resnico; tam, kjer so zločini, mora biti neposredno kesanje, tudi kakšen ukrep pravne države, če ne drugega, zaradi forme, in na tej podlagi potem nek skupen pogled v prihodnost. Slovenci smo na plebiscitu v času osamosvajanja zgradili neko vrednostno osnovo za to spravo, ki pa se je v zadnjem času pospešeno razkrajala,” opozarja predsednik Slovenske demokratske stranke.

“Če sprava ni opcija, kaj je opcija?”
Spomnil je na letošnjo “famozno” proslavo v Dražgošah, ko je ob ploskanju celotne tranzicijske levice govornica dejala, da sprava ni več mogoča in da zgodovino pišejo zmagovalci, poraženci pa nosijo posledice. “Zelo drastične besede, še bolj drastično pa je tam pod tistimi hribi odmevalo ploskanje dela političnega razreda. Če sprava ni opcija, kaj je opcija? Življenje v razklani družbi, prenašanje razdeljevanja na nove generacije, morda državljanska vojna?” se sprašuje eden glavnih akterjev slovenskega pomladnega gibanja in poznejše osamosvojitve. Janšo še skrbi dejstvo, s kakšno lahkoto je ta sprememba paradigme v delu političnega spektra t. i. levice šla mimo slovenske javnosti, brez kritične refleksije.

Kot tretji predpogoj za ozdravitev slovenske družbe pa Janša vidi spremembo zakona o državni himni: “Na prvi pogled se vam bo to zdelo smešno, ampak v ustavi, ki smo jo sprejeli v tej stavbi z velikansko večino leta 1991, piše, da je himna Republike Slovenije Zdravljica. In ko smo se osamosvajali, smo jo ob različnih priložnostih igrali takšno, kot je, ali pa ustrezen izbor iz teh kitic, ki so veličastne in vsaka ima svoj pomen.” Potem pa je Jožef Školč leta 1994 predlagal zakon, ki pravi, da je himna samo sedma kitica, ki je po besedah Janše sicer lep del himne, ampak razglasiti samo delček te pesmi za himno je pomenil strel v lastno samozavest.

“V svoji politični karieri sem dobil vprašanja od številnih tujih državnikov, kako to, da ima Slovenija za himno himno Združenih narodov. To je himna neke večnacionalne skupnosti, ta himna nič ne pove o nas, razen tega, da si želi miru, kar je v redu, ampak ni to nacionalna himna. Vsaj sedmi kitici torej moramo dodati tudi drugo kitico,” meni Janša. Spomnil je še, da je bil pred kratkim na nekem dogodku, “kjer smo se spominjali slovesnosti ob mednarodnem priznanju Slovenije, takrat sem bil na obisku pri rojakih v Melbournu; na tisti slovesnosti, kjer je bilo na tisoče ljudi in je bila zelo prisrčna, je bil na odru napis iz te slovenske himne, ki se je začel z drugo kitico Prešernove pesmi: Komú narpred veselo zdravljico, bratje! čmò zapét’! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet”.

Janša je spomnil tudi na besede znanega slovenskega pisatelja iz zamejstva, Borisa Pahorja, ki pravi, da nas tisti, ki jih kličemo, da bi bili naš prijatelji, sprašujejo, kdo sploh smo in naj se najprej predstavimo. “Boris Pahor o tem govori in piše že od leta 1924 naprej. Dogaja se, ko ima daljši govor in to pove, da ko gledaš televizijo, ravno tega dela govora ni, nekdo to spretno izreže,” opozarja nekdanji minister za obrambo.

Slovenska samozavest se je začela omejevati na vseh področjih, danes pa so vidne posledice
Kot pravi Janša, je zadevo raziskoval tudi sam. “V NUK so tudi zvezki časopisa, ki je izhajal kot glasilo komunistične partije v času 2. svetovne vojne. V zborniku leta 1942, glasilo ima naslov Delo komunistične partije, najdemo tudi tekst Borisa Kidriča, podpisanega kot Kalan, kjer piše o tem, kako bo revolucija prekrstila slovenski narod iz zaostale družbe v narod proletarcev, v internacionalni narod, in kako za ta narod paše, da si za himno vzame internacionalno kitico. Kidrič je po 2. svetovni vojni in krvavem prevzemu oblasti postal predsednik izvršnega sveta tiste vlade, pa vendarle si komunisti v času, ko je bila Slovenija socialistična republika, tega niso dovolil zapisati v republiško ustavo. To se je zgodilo v samostojni Sloveniji leta 1994, ko bi moral imeti narod poln zalet v razvojnem in vsakršnem smislu,” je zaskrbljen Janša.  In takrat se je začelo slovensko samozavest omejevati na vseh področjih, danes pa so vidne posledice.

Janša se spominja tudi pogajanj za vstop v EU: “Če danes pogledate pogodbe, ki so jih posamične države podpisale, vidite, da so si različne države izborile različne bonuse, odpustke na različnih področjih, od Danske do Irske, še posebej v zadnjem obdobju. Ko pogledaš, kaj si je Slovenija izborila, kot neko izjemo najdemo igralništvo in duty freeje, pa še to za nek omejen čas, nobene zaščite slovenskih interesov. Pa preskočimo mnoge druge primere, ki bi jih lahko omenjal, pa ni časa.”

Ravno zato je SDS skupaj z Novo Slovenijo pred dnevi vložil ustavni zakon za zaščito slovenskega premoženja, ki ga v nasprotju z mednarodnim pravom plenijo slovenski državni banki z nezakonitimi sklepi hrvaških sodišč. “To se dogaja od leta 2015, pa vlada nič ni naredila. To sem pred kratkim izvedel na seji. Na bolj šokantni seji še nisem bil. In potem je ta ukrep sprejela šele opozicija, a mislim, da je to interes vseh, da se to zgodi. Hrvaška direktno krši sporazume, ki jih je podpisala in od katerih za razliko od arbitraže nikoli ni odstopila. Ustavna materija je nad evropskimi predpisi po evropski pogodbi, Slovenija ni omejena z evropskimi predpisi,” še opozarja Janša.

“To je čisto hlapčevstvo”
Ko gre za pristojnosti Evropske centralne banke, je suverenost omejena, a to še ne pomeni, da je potrebno pred obravnavo nekega zakona dobiti dovoljenje, da se to realizira. “To je čisto hlapčevstvo, to je klima, ki se je ustvarila in se odraža v tem, da so našo himno naredili invalidno,” je oster Janša. Glede na to, da je vlada padla in skuša sama sebi skrajšat agonijo, je potrebno zatorej čimprej ukrepati. “Naslednja sodba, ki bo priletela, kot smo slišali prejšnji teden, na okenca NLB-ja,  je težka 25 milijonov evrov. Poslušali smo jadikovanje nad tem, kaj pa lahko naredimo, to so pač sodbe, to je treba izvršiti, kaj pa bodo rekli … Ljudje božji, jaz nisem verjel svojim ušesom, imamo ljudi, ki upravljalo s slovenskim državnim premoženjem, ki trdijo, da so nezakonite sodbe hrvaških sodišč nad slovensko ustavno zakonodajo, kje je tu samozavest? Kje je tukaj suverenost?”

Janšo še skrbi, ker je minilo že deset dni od vložitve omenjenega ustavnega zakona, pa se vlada še ni zganila, niti ni predsednik državnega zbora Milan Brglez sklical izredne seje. “Morda čaka, da bo parlament prej razpuščen,” se sprašuje Janša. Namesto zavedanja, da je prva naloga zakonodajne in sodne oblasti zaščita lastnih interesov, šele potem drugih, se Slovenija torej obnaša hlapčevsko. Potemtakem je po Janševo res veliko vprašanje, zakaj lastno državo sploh imamo.

“In šele, ko bomo zbrali dovolj razuma za resno razpravo o teh stvareh, in ko bomo sposobni zakon o himni, grbu in ustavi uskladiti s slovensko ustavo brez prepirov in ideoloških seans, bomo samozavest tega DZ dvignili na raven, ki smo jo tu doživljali v času osamosvojitve, ko se nam je šlo za biti ali ne biti,” je svoj govor zaključil predsednik SDS in med svojimi kolegi, pa tudi v večjem delu opozicije, požel veliko pohval.

Luka Svetina

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...