Vlada nas z mini delovno reformo pelje še bližje socializmu: “Korenček” za delojemalce in “palica” za delodajalce

Anja Kopač Mrak (Foto: STA)

Aktualna slovenska vlada pripravlja mini delovno reformo, ki bo po doslej znanem pravzaprav še dodatno obremenila samostojne podjetnike in brezposelne, dražja pa bo tudi sporazumna odpoved. Gospodarstveniki in podjetniki so praktično enotnega mnenja, da gre za antireformo, korak nazaj na trgu dela, da gre za stopnjevanje birokratske represije na trgu dela oz. da ni nova reforma nič drugega kot novo nasilje javnega sektorja nad zasebnim. Delodajalci lahko odslej pričakujejo še več inšpekcijskih nadzorov, še posebej na področju sodelovanja z espeji in honorarci. Vsak delodajalec, ki bo želel odsloviti slabega sodelavca, bo to odslej lahko storil prek sporazumne odpovedi delovnega razmerja, a ga to bo stalo ogromno denarja. Stroga bo tudi zakonodaja pri zamujanju izplačil plač, saj bo imel inšpektor možnost ustaviti proizvodnjo.

Moč sindikatov je v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji nepredstavljivo velika, kar slovenski trg posledično dela izjemno nefleksibilen. Forsira se socialistično delovno razmerje, zaradi katerega pa ni pretoka delovne sile. Zadnja mini reforma trga dela, ki jo načrtuje ministrstvo pod vodstvom Anje Kopač Mrak in državnega sekretarja Petra Pogačarja, tako namerava še bolj obremeniti delodajalce, ki imajo že zdaj nemalo težav, ko se skušajo znebiti slabih delavcev. Za pristojno ministrstvo namreč “naporni” sodelavci ne obstajajo, zato se podjetja le stežka znebijo delavcev, ki jim tako ali drugače prinašajo izgubo, ali pa jih odpuščanje drago stane.

Ideja slovenske vlade je z na videz pozitivnimi ukrepi namreč doseči čim manjše število nezaposlenih na način, da se delodajalce sili v sklenitev razmerja o delu za nedoločen čas, takšnim populističnim ukrepom pa delovna sila praviloma venomer naseda. V tujini postaja praksa delo za določen čas, ljudje hitreje menjajo službe kot nekoč, delodajalci enostavneje in učinkoviteje zaposlujejo in odpuščajo po potrebi (naročilih), trg dela pa je dovolj fleksibilen, da si delavci hitro najdejo službo drugje.

Matej Lahovnik: Ministrstvo še dodatno zapleta že tako nepregledno zakonodajo
Kot pravi slovenski ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, je v Sloveniji predlog mini delovne reforme zelo neuravnotežen in v škodo delodajalcev. Največji problem vidi že v samem konceptu te mini reforme, ki gre v napačno smer. Namesto da bi delovno zakonodajo poenostavili, različne oblike dela pa enako obremenili z davki in prispevki, s čimer bi preprečili tudi zlorabe, pa predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še dodatno zapleta že tako ali tako nepregledno delovno zakonodajo.

“Poenostavljeno rečeno gre za korenček za delojemalce in palico za delodajalce. Mini reforma vsebuje sicer tudi kakšen dober ukrep. Strinjam se z delom mini reforme, ki zaostruje kaznovanje delodajalcev, ki ne izplačujejo plač in prispevkov. Ne razumem pa, kakšna je logika poviševanja stroškov sporazumne odpovedi,” se sprašuje Lahovnik. Po njegovih besedah je to stvar razmerja med pogodbenima strankama in bo država skladno s tem predlogom po nepotrebnem dodatno posegala in zapletala sporazumen dogovor o prenehanju delovnega razmerja.

Matej Lahovnik (Foto: STA)

Smo na pragu t. i. prisilnega zaposlovanja?
Največji paradoks načrtovane delovne reforme pa je v tem, da naj bi imeli inšpektorji po novem pod določenimi pogoji možnost od delodajalca zahtevati, da mora delavcu v roku treh dni ponuditi drugačno pogodbo o zaposlitvi, če meni da so izpolnjeni pogoji za delovno razmerje. Ta določba ima na prvi pogled resda dober namen, ampak gre v napačno smer prisilnega zaposlovanja. “Če bi uporabili korenček tudi za delodajalce in različne oblike dela enako obremenili z dajatvami, najbolj toge člene delovne zakonodaje pa poenostavili, potem sploh ne bi bilo potrebe po takšni vsebinsko vprašljivi zakonski represiji,” razmišlja naš sogovorec.

Popoldanski s. p. vlade ne moti: Morda zato, ker je na ta račun mastno služil tudi premier Cerar?
Da ministrstvo s svojimi predlogi še dodatno zapleta sklepanje pogodb med različnimi pravnimi subjekti, gospodarstvenike zelo skrbi. Reformi očitajo pomanjkanje logike, saj se bo tiste, ki tega morda sploh ne želijo in jim pogodbeni odnos bolj ustreza, zakonsko sililo v redno delovno razmerje.
Lahovnik pa še opozarja, da se država očitno načrtno ni lotila popoldanskih s. p.-jev kjer je efektivna davčna obdavčitev vsega štiri odstotna, pri čemer mnogi zaposleni v javnem sektorju to obliko uporabljajo kot preprost obvod plačevanja visokih dajatev.

“Navsezadnje je to obliko vrsto let izkoriščal tudi premier Miro Cerar, zato verjetno ta obvod plačila dajatev pozna. Zdi pa se mi precej nehigienično, da se stiska male podjetnike in obrtnike, hkrati pa se miži pred statusno pravno obliko, ki jo mnogi v javnem sektorju izkoriščajo kot enostaven obvod plačila visokih dajatev. Edina prava pot bi bila čim bolj enaki pogoji za različne statusno pravne oblike,” meni ugledni profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete.

Strokovnjaki se povečini strinjajo, da bi bila potrebna mini reforma dela, ki bi morala temeljiti na čim širšem zajemanju davčnih zavezancev z enako obremenitvijo različnih oblik dela in na principu varne prožnosti trga dela. Ta bi delodajalcem omogočila, da ob krizi pod razumnimi in znosnimi pogoji lahko prekinili delovno razmerje. Lahovnik in njegovi somišljeniki pa se bojijo, da gre Slovenija ponovno v napačno smer, ceno za zgrešeno Cerarjevo politiko pa spet utegnejo plačati mladi. Delodajalci bodo namreč pod temi pogoji še manj zaposlovali, saj država namesto poenostavitev in razbremenitev predvideva nove obveznosti za delodajalce. Marsikateri investitor pa se bo v bodoče raje kar izognil vlaganju v Slovenijo.

Država Slovenija mora tujcem ponujati izjemno visoke subvencije, da celo tisto proizvodnjo, ki je ekološko sporna, kot je Magnina lakirnica, preselijo v Slovenijo. “Namesto da bi s sistemskimi ukrepi poenostavili poslovno okolje in ga naredili bolj privlačnega za vsa podjetja in obrtnike, se pač za izbrane investitorje sprejemajo posebni zakoni,” še dodaja Lahovnik.

L. S.