“Slovenija mora narediti vse, da podpre Türkovo kandidaturo,” saj naj bi državi koristila dolgoročno, meni nekdanji veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic. Nasprotnega mnenja je večkratni minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, ker ima Türk po njegovem malo možnosti, kandidatura pa je nepotrebno zapravljanje denarja.
Vlada je na današnji seji podprla kandidaturo nekdanjega predsednika republike Danila Türka za generalnega sekretarja ZN in je že pooblastila ministrstvo za zunanje zadeve, da opravi vse potrebne postopke v zvezi s kandidaturo in izvede aktivnosti za iskanje podpore zanjo.
Združeni narodi so sredi decembra pričeli s procesom izbire novega generalnega sekretarja in povabili države članice, naj predstavijo svoje kandidate. Sedanjemu generalnemu sekretarju se mandat izteče 31. decembra 2016.
Vzhodnoevropska skupina, katere članica je tudi Slovenija, je sicer edina skupina v ZN, iz katere v 70-letni zgodovini organizacije generalni sekretar še ni bil imenovan, zato naj bi kandidat iz te skupine imel tudi največ možnosti za izvolitev. “Danilo Türk je pogosto omenjen kot verodostojen kandidat za mesto generalnega sekretarja, ki uživa visoko stopnjo mednarodnega ugleda,” so v sporočilu po seji zatrdili na vladi in dodali, da bi bila uspešna kandidatura izrednega pomena za Slovenijo, pomenila pa bi čast in veliko priznanje.
Tuji diplomati imajo visoko mnenje o Türku
Veliko zaslug pri začetkih kampanje je imel nekdanji govorec na ministrstvu za zunanje zadeve Milan Balažic, ki se je pogovarjal s številnimi tujimi diplomati, ki so imeli o Türku kot izkušenem diplomatu, ki je na diplomatskem parketu dal skozi pomembne funckije, še posebej ko je deloval v Združenih narodih, visoko mnenje. Po njegovem mnenju ima Slovenija s svojim kandidatom veliko možnosti, “sploh glede na okoliščino, da bo tokrat skupina vzhodnih držav imenovala novega generalnega sekretarja.” Balažic meni, da je zgodba vseeno še odprta in še ni izključeno, da bo dobil ustrezno močnega protikandidata.
Gre za dolgoročne koristi Slovenije
V zunanji politiki normalnih držav in v razvitih demokracijah se oba pola praviloma poenotita, zato je tudi Balažic prepričan, da je Slovenija sposobna take politike. “Vse moramo narediti, da podpremo njegovo kandidaturo, ki bo Sloveniji koristila na dolgi rok.” O stroških kampanje, ki za sabo prinese številne aktivnosti, pa Balažic meni, da “kampanja seveda ni zastonj, saj gre za številna potovanja v številne države dve leti in posamezne diplomatske dejavnosti, ki stanejo. Niso pa to veliki stroški, če gledamo na to, kaj lahko kot država iz tega pridobimo.”
Rupel: Kandidatura je zapravljen denar
“Mislim, da ima zelo malo možnosti,” je bil komentar strokovnjaka za mednarodne zadeve in večkratnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Po njegovem ima več možnosti naša soseda Kolinda Grabar Kitarović in slovaški kandidat ter seveda Angela Merkel, če bi se odločila za kandidaturo in se odpovedala kanclerskemu položaju. “Poleg tega Turk nima podpore ZDA,” je dodal Rupel.
Türk je bil proti plebiscitu
Na vprašanje, čemu slovenska politika vztraja pri njegovi kandidaturi, je Rupel dejal, da “je Türk predstavnik slovenskega novega razreda, kamor spadata tudi Cerar in Kučan.” V njega so očitno pripravljeni vložiti tudi veliko sredstev, kar je za Rupla zapravljen denar, ki si ga Slovenija ne bi smela privoščiti. “Osebno menim, da je Türk popolnoma neprimeren kandidat za to funkcijo in za predstavljanje Slovenije, saj je bil v času osamosvajanja proti plebiscitu in je dejal, da ta ne bo imel mednarodnopravnih posledic. Prav tako je vodil predsedovanje Slovenije na problematičen način.”
M. P., STA