Vlada pripravlja zakon o lekarništvu, ki pomeni dolgoročno zamrtje dela koncesionarjev

Datum:

V Strokovnem združenju lekarnarjev Slovenije so predstavili stališča o predlogu Zakona o lekarniški dejavnosti, ki se trenutno nahaja v parlamentarni obravnavi. Ugotavljajo, da so na ministrstvu preslišali vse njihove strokovne in utemeljene pripombe. Če bi bil sprejet takšen predlog zakona, bo to dolgoročno vodilo v zamrtje dela koncesionarjev v lekarništvu. Zato ne izključujejo ustavnega spora.

Predsednik združenja, Matija Centrih, je dejal, da nasprotujejo načinu spreminjanja zdravstvene zakonodaje na način, da je ministrstvo za zdravje najprej šlo v sprejemanje področnega zakona, še preden sta sprejeta krovna zakona, torej spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Sprašuje se, ali bodo po sprejetju teh dveh zakonov morali naknadno spreminjati tudi Zakon o lekarniški dejavnosti.

“Zdaj ko je zakon v parlamentarni obravnavi, ugotavljamo, da so preslišali vse naše predloge, utemeljene, nekatere so celo tudi tik pred zdajci umaknili iz zakona oziroma jih črtali. To je bilo narejeno v bistvu v enem dnevu. Najprej jih potrdijo, potem pa jih umaknejo, s takim načinom se ne moremo strinjat’,” pravi lekarnar v Dobrovi, ki je koncesionar, Matija Centrih.

Koncesionarji v deprivilegiranem položaju
Neustrezen se jim zdi tudi način podeljevanja koncesij, pri čemer za lekarniško dejavnost koncesije podeljujejo občine, ki so hkrati tudi ustanoviteljice javnih zavodov lekarn. Zaradi tega konflikta interesov bi po njegovem mnenju podeljevanje koncesij na področju lekarništva morala prevzeti država.

“Država je zelo široko definirala obseg javne službe, kar potihem pomeni, da se bo država počasi in potihoma umikala izplačevanju zdravstvenih storitev,” poudarja Centrih. To pomeni, da bodo storitve vedno bolj dostopne tistim, ki si jih bodo lahko plačali.

“Če država določi, da je javna služba tudi to, kar državljani plačajo iz svojega žepa, in da je to enakovredno, kar država iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pokrije, potem se delež obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko zmanjša,” še dodaja.

Ali bodo lekarnarji ponovno izigrani? 2

Ugašanje dejavnosti koncesionarjev
V lekarniški dejavnosti poudarjajo, da se je država v zadnjih treh letih že umaknila s financiranjem kritja obveznega zdravstvenega zavarovanja za dobrih 10 odstotokov, in napovedujejo, da se bo ta trend še strmo dvigoval. V združenju tudi ocenjujejo, da gre za nepravično podeljevanje koncesij, saj so občine lastnice javnih zavodov in hkrati podeljujejo koncesije za izvajanje lekarniške dejavnosti.

Centrih opozarja na nasprotja in konflikt interesov. “Naše mnenje je, da bi na tem morala bdeti država. Država bi morala določit’ lekarniško mrežo, da bi bila vzdržna povsod po Sloveniji in ne samo v velikih mestih.”

Bližje kot si županu, manj koncesnine plačaš
V združenju še opozarjajo, da zakon ne prepoveduje plačevanja koncesnin, saj dopušča, da se lahko vsak župan sam odloči, ali jih bo pobiral ali ne. Zato se zavzemajo za zakonsko ureditev, ki bi sistemsko urejala odločitev glede pobiranja koncesnin. “Nekateri moramo to koncesnino plačevati, nekateri pa ne, in smo diskriminirani,” opozarja Centrih.

Zakon tudi ne opredeljuje nobenih načinov dolgoročnega financiranja lekarniških storitev, odločanja cen za zdravila in storitev javne službe, kar je danes prepuščeno prostemu trgu. “Drugje to naredi država in ni prepuščeno prostemu trgu. Zakon tudi ne določa standardov in normativov za delo v lekarnah,” opozarja Centrih.

Lekarna zaprta za 10 mesecev zaradi preoblikovanja statusa iz s. p. v d. o. o.?
Predlog zakona sicer koncesionarjem na papirju omogoča preoblikovanje v druge statusno-pravne oblike – sedaj so lahko registrirani le kot samostojni podjetniki, vendar pa na način, ki je praktično neizvedljiv. “Kar pomeni, da vsaka lekarna, vsak koncesionar, ki se bo hotel pravno preoblikovat’, bo moral lekarno zapret’ za deset mesecev, kar pomeni, da so ti hkrati nekaj dali in tudi vzeli,” še opozarja na deprivilegiran položaj koncesionarjev predsednik Strokovnega združenja lekarnarjev, Centrih.

V združenju menijo, da bi moral koncesionar najprej vrniti koncesijo, izpeljati postopke preoblikovanja, nato bi morala občina objaviti razpis za koncesijo, na katerem pa ni nujno, da bi bil izbran isti zasebni lekarnar.

Zakon ni v neskladju z načelom enakosti
Zakon po njihovem tudi neenakopravno določa pravice izvajalcev lekarniške dejavnosti glede izdelave galenskih izdelkov, ki je dovoljena javnim zavodom, za koncesionarje pa ni opredeljena tako, kot določajo evropske smernice in direktive.

“To pomeni, da lekarna ne bi smela več izdelovati npr.: hladilnega maziva za otroške ritke kot galenskega zdravila z najnižjo stopnjo tveganja, po drugi strani bi lahko ista lekarna po istem zakonu izdelala 1 kg maziva za izdajo zdravila na recept,” opozarja na neustrezno definiranje pogojev za izdelavo zdravil Miha Vivod, član združenja lekarnarjev.

Zakon namreč določa, da javni zavodi lahko odprejo galenski laboratorij tudi za izdelavo ostalih zdravil, medtem ko zasebnikom ta možnost ni dana. Zadnji zakon je v veljavi že 20 let in je nesmiselno določiti pogoje, ki bodo v veljavi še nadaljnjih 20 let, saj je v nekaterih delih zelo nenatančen in nekoherenten.

Zakaj plačujejo koncesionarji 240 odstotkov višje davke kot javni zavodi?
Možnost preoblikovanja v druge statusno-pravne oblike imajo koncesionarji zlasti zaradi davkov. Medtem ko v javnih lekarnah plačujejo 17 odstotkov davka od tržne dejavnosti, pa zasebni lekarnarji, ki so koncesionarji, kot samostojni podjetniki povprečno plačujejo 41 odstotkov dohodnine od celotnega prometa v lekarni, je pojasnil Dušan Hrobat, koncesionar v Novih Poljanah. To po njegovih besedah pomeni, da koncesionarji plačujejo 240 odstotkov višje davke kot javni zavodi.

Po navedbah Centriha so zaradi predloga zakona – nekateri njihovi predlogi so iz besedila zakona izpadli zadnji hip – začeli koncesionarji zbirati podpise podpore, da se zakon oblikuje tako, da bo v skladu z mnenjem stroke. Doslej so jih zbrali več kot 20 tisoč.

Obljube koalicije so prazne obljube
Prav tako so se v združenju že dogovarjali s koalicijskimi  strankami. V SD in DeSUS so jim obljubili, da bodo nekatere njihove predloge vložili kot koalicijska dopolnila. “Vendar ker smo bili že tolikokrat preslišani, pa nam je bilo že tolikokrat obljubljeno, smo se odločili, da obvestimo javnost, kaj je v tem zakonu dejansko za spremenit’. Upamo, da nas bodo poslušali. Glede na izkušnje pa nismo ravno prepričani,” je za konec dejal Centrih.

Sicer pa bodo v Strokovnem združenju lekarnarjev Slovenije nadaljevali s svojimi dejavnostmi tako dolgo, dokler ne bodo uslišani. Tako ne izključujejo niti ustavnega spora.

S. P. S.

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Prohamasovski levičarji se bodo srečali na vseslovenskem shodu sredi Ljubljane

Inštitut Danes je nov dan, eden njegovih najbolj znanih...

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...