[VIDEO] Vlada se ukvarja izključno sama s sabo – zadolževanje, neizpolnjene obljube in korupcija

Foto: J. F.

Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila interpelacijo o delu in odgovornosti Vlade RS. Na dan vložitve interpelacije smo v našo oddajo Aktualno povabili predsednika vlade Mira Cerarja, a za nas ni imel časa. Zato smo danes v studio povabili tudi predstavnike posameznih resorjev, in sicer ministre oz. ministrice za izobraževanje, infrastrukturo, pravosodje in finance, a za nas prav tako niso imeli časa. Razlog pa so po besedah njihovih služb za odnose z javnostmi prezasedenost, osebne obveznosti ali pa zgolj opravičilo brez razloga.

Se pa je na naše povabilo v oddajo Objektiv odzvala t. i. vlada v senci, predstavniki strokovnega sveta največje opozicijske stranke SDS: ga. Mojca Škrinjar za izobraževanje, znanost in šport, g. Ljubo Žnidar za infrastrukturo in prostor, dr. Vinko Gorenak za pravosodje in mag. Andrej Šircelj za finance.

Foto: Nova24TV

Foto: Nova24TV

Nepregleden in neurejen sistem šolstva
Po dobrih dveh letih vlade dr. Mira Cerarja so se na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zamenjale kar tri ministrice, ključna zakonodaja pa še vedno ni sprejeta. Mladi pa posledično odhajajo v tujino. Škrinjarjeva je izpostavila, da beg mladih možganov predstavlja enega izmed najbolj žalostnih momentov tega obdobja.

Šolski resor je strahotno velik, kajti zaposluje kar 35.000 strokovnih delavcev in 40.000 tehničnih delavcev. Opravka imamo z velikim, nepreglednim in neurejenim sistemom, ki je začel nastajati v 90. letih v času Drnovškove vlade. “Sistem je nastavljen tako, da je v njem zelo malo avtonomije, razen v primeru univerz. Težko rečemo, da je sistem vzdržen, kajti veliko stane – kar milijardo 700 tisoč evrov letno. Rezultati bi lahko bili boljši glede na dani vložek denarja,” je povedala Škrinjarjeva. Prav tako je poudarila, da je področje šolstva popolnoma preveč zbirokratizirano in zato nujno potrebno potrebuje reformo, ki pa je ni na vidiku. Šolski sistem je nepravičen, saj se kažejo razlike pri rezultatih o doseganju osnovnega nivoja znanja med vzhodnim in zahodnim delom države.

Foto: STA

Foto: STA

“Pojavlja se nepravičnost pri financiranju javnega in zasebnega programa osnovnih šol, kjer so vsi učenci šoloobvezni. Odločba Ustavnega sodišča nalaga ministrstvu, da pripravi zakon, ki bo zagotovil 100-% financiranje programa,” pravi Škrinjarjeva. Po njenih besedah to področje predstavlja veliko težavo ministrici Maji Makovec Brenčič.

V dualnem sistemu, ki ni še zaživel, Škrinjarjeva vidi rešitev, ki bi preprečila odhajanje mladih v tujino. Prav tako pa je omenila, da veliko težavo predstavlja tudi pomanjkanje avtonomije ravnateljev, kar je bilo predvsem vidno v primeru Krkoviča: “Menim, da je preveč danih zavez ostalo zgolj na ravni obljub.”

Na področju infrastrukture ni novih projektov
Na področju infrastrukture je bilo s strani vlade obljubljenih veliko zavez glede financiranja obveznih gospodarskih javnih služb, uskladitve organizacije železniškega sistema z evropskimi direktivami s tega področja in pospešitve razvoja širokopasovnih omrežij, ki pa do sedaj še niso bile uresničene.

Žnidar je poudaril, da v času, ko v Sloveniji vlada gospodarska kriza, področje infrastrukture predstavlja enega izmed pomembnejših ministrstev: “Z vlaganjem v investicije državnega pomena bi našim državljanom dali s tem delovna mesta, s čimer bi se odprla akumulacija tokov. To bi povzročilo več zapravljanja in posledično večje izlivanje prihodkov v državni proračun.”

Foto: STA

Foto: STA

“Ministru zamerimo, ker si je za svoj resor uspel pridobiti premalo sredstev,” je povedal Žnidar. Prav tako delež krivde pade tudi na finančno ministrstvo, ki pri financiranju prevelike vsote denarja zapravlja za financiranje javnega sektorja, ne prepozna pa pomembnosti sektorja infrastrukture. Prav tako je poudaril, da sta bili od šestih zavez na področju infrastrukture iz koalicijske pogodbe uresničeni zgolj dve.

“Vse gre prepočasi, zato ne prihaja do ustreznih učinkov. V roku dveh let bi se moral videti nekakšen napredek v obliki realizacije. Minister zgolj uresničuje že pretekle zastavljene projekte, novih projektov pa na vidiku ni. Potreben je odločen korak,” je povedal Žnidar. 

Problem v podražitvi infrastrukturnih projektov in mizernem črpanju evropskih sredstev
Pri samih projektih, ki so bili izvedeni, velik problem predstavlja podražitev, ki se odrazi na plečih davkoplačevalcev. Največ polemik je bilo zagotovo glede revizije projekta T6, ki predstavlja primer slabe prakse. Približujejo se novi projekti, kot je izgradnja drugega tira Divača – Koper. Velik neuspeh med drugim predstavlja prijava na odprti razpis za prejem evropskih projektov, saj se je že vnaprej vedelo, da bo prijava neuspešna. “Konec oktobra bo spet odprt razpis za kohezijske države, že sedaj ni ustrezno spisan. Danes še kar nimamo revizije, ocene vrednosti,” pravi Žnidar. Po njegovih besedah so koraki prepočasni.

Vlada je po podatkih, ki so javno dostopni, zelo slaba na področju črpanja evropskih sredstev. V slabih šestih mesecih smo počrpali zgolj 300 milijonov evrov, kar je manj kot 30 % zastavljenega.

Slovenija temelji na zadolževanju
Slovenija se čedalje bolj zadolžuje. V primerjavi z letom 2014 se je v letu 2015 konsolidiran bruto dolg države povečal skoraj za 2 milijardi evrov. Razloge za to je treba iskati v zadolževanju, kadrovskih spremembah, bančnih luknjah. Konsolidiran bruto dolg države je tako konec leta 2015 znašal 32,07 milijarde evrov oziroma 83,2 % BDP-ja. Glede na leto 2014 je bil višji za 1,88 milijarde evrov oziroma za 2,2 odstotne točke BDP-ja. Šircelj je zatrdil, da bodo zaradi tega morali naši prihodnji rodovi plačevati več kot eno milijardo evrov za obresti, in to v tujino. “To je dolgoročno slabo. Politika, ki stremi k nadaljnjemu zadolževanju, je slaba,” pravi Šircelj.

Foto: STA

Foto: STA

Šircelj je opozoril, da vlada ne deluje razvojno in če bo tako delovala še naprej, bo družba stagnirala: “To je želo slabo za dolgoročno perspektivo države in ljudi, ki tukaj živijo.”

Šircelj: “Vlada nosi polno odgovornost za slabo črpanje sredstev EU”
Javni podatki kažejo na katastrofalno črpanje evropskih sredstev – slabih 300 milijonov evrov v 6 mesecih. V mesecu juliju 2016 smo počrpali zgolj za nekaj več kot 600.000 evrov evropskih sredstev, kar je najmanjši prihodek za Slovenijo, odkar je članica Evropske unije. Šircelj meni, da tretjine razpoložljivih sredstev nismo počrpali zaradi odgovornosti vlade. Utemeljuje, da je ta imela več kot dovolj časa za priprave na finančno perspektivo.

Pravosodje kot rak rana slovenske družbe
Imamo največje število sodnikov na število prebivalcev, najdražje pravosodje, največ sodnih zaostankov med državami EU in smo med državami z največ kršitvami človekovih pravic v sodnih postopkih glede na število prebivalcev, kar ugotavlja ESČP.

Poslanec Gorenak je v oddaji spomnil na aktualne razmere, ko je pravosodni minister Goran Klemenčič prek televizijskih ekranov neposredno zagrozil sodnikom, da bodo letele glave v primeru, da bo v primeru Bavčarja prišlo do zastaranja: “To lahko primerjamo s časi komunizma, pa še tam se to ni dogajalo, v Sloveniji pa se.” Opozoril je, da je naravnost neverjetno, da se na njegove grožnje ni odzval prav nihče v slovenskem pravosodju.

Foto: STA

Foto: STA

V pravosodju je vlada dala veliko obljub, glede realizacije pa …
Gorenak: “Kljub temu, da je vlada v svojih zavezah obljubila, da bo dosledno spoštovala načela pravne države, pa do tega v praksi ni prišlo, saj ne želijo spoštovati odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja šol. 6 mesecev so se ukvarjali z odvzemom mandata Janezu Janši, pri čemer so potem ugotovili, da je to neustavno. To zagotovo ne kaže na spoštovanje pravne države.” Po njegovih besedah so obljubljali, da bodo naredili daljšo poskusno dobo, preden bo dobil sodnik trajni mandat, naredili pa niso popolnoma nič.

Na področju pravosodja se je vlada zavezala, da bo spoštovala ničelno stopnjo tolerance glede korupcije v pravosodju, na konkretnem primeru pa lahko vidimo, da je KPK pri imenovanju Škrleca ugotovila, da je šlo pri dogovarjanju med Fišerjem in Zalarjem za koruptivno dejanje. “Obljubljali so tudi vzpostavitev preglednih kriterijev za imenovanje sodnikov, do katerih pa v praksi ni prišlo. Kljub temu, da se je vlada zavzela za odprt dialog s civilno družbo, je Primčevemu zakonu, ki se zavzema za večjo transparentnost in pravičnost v sodstvu, odločno rekla ne brez vsake razprave,” je dejal Gorenak.

Največji problemi Cerarjeve vlade
Škrinjarjeva je izpostavila, da je eden izmed ključnih problemov na področju šolstva, da ni ustrezne povezave med trgom delovne sile in šolami: “Menim, da bi dualni sistem mladim omogočil več delovnih mest, zato ni prav, da v javnosti odmeva zmotno prepričanje, da je sistem zastarel. Potrebovali bi spremembo učnega načrta, boljše financiranje, boljše povezovanje med posameznimi resorji ministrstev, reorganizacijo sistema. Nosilci izobraževanja – ravnatelji, dekani bi morali prijeti stvari v svoje roke in za njih tudi odgovarjati.”

Žnidar je sicer pohvalil strategijo o razvoju prometa v RS, ki je bila sprejeta julija lani. Dokument kaže na prioritetne investicije, manjka pa operativni program, da bi prišlo do faze realizacije: “Potreben je zakon o gradnji te infrastrukture, potrebno je zagotoviti tudi zakon o zagotavljanju namenskih sredstev za gradnjo te infrastrukture. Predlog smo v SDS-u že predlagali, a ga je vlada zavrnila.”

Ta vlada je kot stalno uzakonila višjo stopnjo DDV, zvišala davek na finančne in zavarovalne storitve, uvedla neustrezno trošarinsko politiko, ki ne optimizira prihodkov, odpravila valorizacije pri dohodnini, odpravila postopno znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb in namesto tega celo prispevala k zvišanju za 2 odstotni točki.

Šircelj je opozoril, da veliko polemik nastaja pri financiranju občin, saj so male občine velikokrat zapostavljene, kar pa neposredno močno vpliva na kvaliteto življenja naših državljank in državljanov. Opozoril je tudi na problem, da zaradi neprisotnosti fiskalnega sveta dejansko nimamo nadzora nad fiskalno politiko v državi: “To, da finance nimajo nadzornika, je v nasprotju z Ustavo. Slovenija bi nujno potrebovala spremembo na področju financiranja občin, finančno razbremenitev gospodarstva ter izbor projektov, ki bi jih vlada z državnim denarjem pomagala financirati.”

“Pravosodje predstavlja steber države, ki je gnil. Potrebnih je več sprememb na bolje, kot je npr. načelo 6 + 3 + 3, kar pomeni, da sodni postopki ne bi smeli več trajati toliko časa. Na prvi stopnji bi tako lahko postopki trajali 6 mesecev, na drugi 3 mesece in na Vrhovnem sodišču 3 mesece,” je povedal Gorenak.

Vsak državljan za delovanje sodišč plača približno 85 evrov na leto, povprečje EU pa znaša 42 evrov. Imamo tudi države, ki namenjajo za delovanje sodišč pod 20 evrov letno, pa so tista sodišča vseeno bolj učinkovita kot naša.

Gorenak je izpostavil, da bi bilo nujno treba uvesti materialno odgovornost sodnikov, kot to velja v Nemčiji. Zavzel pa se je tudi za javnost razsodb, kajti sedaj velja, da lahko po televiziji vidimo zgolj obraze obdolženih in varnostnikov, ne pa sodnikov, ki se skrivajo pred javnostjo kot kočevski medvedi, čeprav gre za sodbe v imenu ljudstva.

V naslednjem tednu sledi interpelacija
V interpelaciji o delu in odgovornosti Cerarjeve vlade največja opozicijska stranka SDS na skoraj 50 straneh jasno opozarja in argumentira delovanje aktualne oblasti, pri čemer navajajo primere kršenja Ustave in zakonov, neuresničevanja zavez koalicijskega sporazuma strank SMC, DeSUS in SD, primere slabega upravljanja z državo in državnim premoženjem ter vse večjega razvojnega zaostanka v primerjavi z drugimi državami članicami EU.

N. Ž.