V javnosti je že dolgo znan podatek, da v Slovenski vojski vlada katastrofalno socialno stanje, na dodatno oslabitev pa je vplival trend odhodov iz Slovenske vojske. Kljub trditvam ministrice za obrambo Andreje Katič, da se je stanje stabiliziralo, smo v tako varnostno negotovih razmerah še vedno priča odhodom iz vojske, nizkim plačam, zastareli opremi in posledično nezadostni oceni pripravljenosti vojske, na kar je že opozoril vrhovni poveljnik Slovenske vojske Borut Pahor.
Pripadniki Slovenske vojske, ki delajo v vojašnicah v Celju in Mariboru, opisujejo trenutno stanje kot eksodus zaposlenih v Avstrijo zaradi prenizkih plač, zaradi česar težko preživijo sebe in družino v regiji, kjer je brezposelnost visoka in je marsikateri partner vojaka brez službe. Predsednik Odbora za obrambo Žan Mahnič je kot predstavnik predlagateljev današnjega sklica 38. nujne seje Državnega zbora spomnil, da je več kot 100 pripadnikov Slovenske vojske prejelo humanitarno pomoč v obliki najosnovnejših sredstev za preživetje. “Drznem si trditi, da je vlada v oskrbo migrantov, ki so nelegalno prečkali Slovenijo in med tem uničevali vlake in drugo opremo ter nehvaležno po tleh metali hrano, vložila neprimerno več napora, skrbi in sredstev kot za lastne državljane, ki na svoji delovni uniformi vsak dan nosijo simbole države, ki mnogim med njimi za pošteno delo ne omogoči človeka vrednega preživetja,” je dejal Mahnič.
Za ekonomskega migranta vlada nameni več denarja kot za plačo vojaka
Okrog 1200 zaposlenih v Slovenski vojski je uvrščenih okoli 20. plačnega razreda. Za boljšo predstavo: vojak začetnik v 19. plačnem razredu ima 890 evrov bruto plače oziroma okrog 620 evrov neto plače. Vojak v pehoti z več kot 10-letnimi izkušnjami v 21. plačnem razredu zasluži malce manj kot 700 evrov. “Še za ekonomskega migranta, ki je prosilec za azil, vlada nameni več denarja mesečno kot pa za plačo vojaka, kar je absurdno,” je izpostavil Mahnič.
Zaradi plačne politike na Ministrstvu za obrambo se nadure skorajda nikoli ne izplačujejo (področje obrambe je tudi glede nadur unikum v javni upravi), pripadniki prejemajo presežke opravljenih ur v obliki kompenzacijskih ur, ki jih nato koristijo med tednom v skladu z ukazom nadrejenega. Na blagajni v trgovini pa se plenic za dojenčke na žalost ne da plačati s kompenzacijskimi urami. Mahnič je opozoril na zavajanje sekretarja Bizjaka, ki trdi, da se sedaj po šestih mesecih kompenzacijske ure izplačujejo, kajti nadrejenim je ukazano, da morajo vojaki, razen v ekstremnih pogojih, vse ure koristiti, preden jim po 6 mesecih zapadejo.
Po besedah predsednika Sindikata vojakov Slovenije Gvida Novaka v včerajšnji oddaji Objektiv se v sindikatu dnevno soočajo z zgodbami o tem, kako naj pripadniki preživijo iz meseca v mesec. “Po večletnih pogajanjih nam vlada ne prisluhne, tako da se za plače slovenskih vojakov pogajata kar Koprivnikar in Štrukelj in ni čudno, da je stvar takšna kot je,” je dejal Gvido Novak.
Vojaki si sami kupujejo nahrbtnike, obutev, rokavice in oblačila za hladno vreme
Trenutno se v SV kljub dodatnim napotitvam v Sredozemlje in Irak, zmanjšuje število pripadnikov na misijah v tujini, na primer na Kosovu. Misije, ki so predstavljale socialni korektiv, so sedaj vse težje dostopne in tako se katastrofalno socialno stanje v Slovenski vojski še slabša. Dodatno k slabemu socialnemu stanju prispeva pomanjkanje denarja na ministrstvu za opremo, ki je bolj varna in prijazna do vojaka.
MORS denar zapravlja za oglaševalske kampanje, ki nimajo haska
V zadnjih letih MORS več sredstev namenja za oglaševalske kampanje na radiu, televiziji, internetu in drugod. Potencialnim vojakom sporočajo, da je delo v vojski častno, da je polno izzivov in osebnega zadovoljstva. Česar pa reklama ne pokaže, je stanje na vojakovem računu 5. v mesecu. Ne pokaže tudi vojaka, ki prejema pakete dobrodelne pomoči, in vojaka, ki ga za mizerno plačo nikoli ni doma. Namesto da Ministrstvo za obrambo zapravlja milijone evrov za oglaševalske kampanje, ki očitno nimajo haska, naj raje denar nameni za dvig plače vojakov in za izplačila nadur za vsako dodatno oddelano uro. Na tak način se bo marsikateri mlad fant raje pridružil vojski, pa tudi tisti, ki so že sedaj zaposleni, bi svoje delo opravljali bolje in z večjim zadovoljstvom.
Bah Žibertova je izpostavila, da je koalicija zavrnila dodatna sredstva za vojsko v času, ko trdijo, da se gospodarska rast izboljšuje. “V času, ko je bilo v vojski nujno potrebnih 46 milijonov evrov, so ta denar raje namenili za oblikovanje informacijskega oblaka, ki pa je še vedno v oblaku,” je dejala.
Med ministrstvom in sindikati ni socialnega dialoga
Mahnič je opozoril, da kljub zavajajočim trditvam sekretarja Bizjaka in ministrice Katičeve socialnega dialoga med sindikati in ministrstvom ni, saj pogovori o načinu registracije delovnega časa sindikalnih delavcev ne morejo biti del socialnega dialoga. Odločitve pogajanj med vlado in sindikati vplivajo na plačno politiko v vojski, kljub temu da se sindikati obrambnega sektorja z vsebinskimi zaključki pogajanj niso strinjali. Predstavniki vojaških sindikatov že skoraj leto in pol ne morejo več sodelovati na formalnih in neformalnih pogajanjih z vlado, kar pomeni, da je možnost kakršnega koli dogovora med vlado in vojaki enaka ničli. Potrebna je takojšnja vključitev sindikatov v pogajanja z vlado, saj bodo le tako lahko izpogajane rešitve tudi v dobro obrambnega sektorja, ne samo učiteljev.
Bodo za policisti in zdravniki na vrsto prišli tudi vojaki?
V nestabilnih razmerah vlada stoji križem rok
Varnostne razmere v naši bližnji in širši okolici se slabšajo iz dneva v dan. Razmere se slabšajo v vzhodni Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Turčiji, Sredozemlju, Afriki in drugod, ustanavljajo se sile Nata za hitro posredovanje, zavezniki krepijo svojo prisotnost na Baltiku, vlada pa stoji križem rok in ne uredi osnovnih pogojev za življenje vojakom, ki nas bodo v primeru poslabšanja razmer morali braniti. Ne samo to, zaradi slabih pogojev je odhodov iz dneva v dan več in upravičeno se lahko vprašamo, če nas bodo v primeru vojne branili generalštabni podčastniki in častniki, ker če se bodo stvari nadaljevale v to smer, v katero gredo sedaj, bodo čez nekaj let samo še oni zaposleni v vojski, bojne enote pa bodo prazne.
Turški predsednik Erdogan je danes zagrozil z odprtjem turških meja za migrante, potem ko je Evropski parlament v četrtek v sicer nezavezujoči resoluciji podprl prekinitev pristopnih pogajanj EU s Turčijo. S tem se je pojavila velika nevarnost, da se bomo v Evropi, torej tudi v Sloveniji, že zelo kmalu spet soočili z nenadzorovanimi masami migrantov, ki bodo ogrozili varnost slovenskih državljank in državljanov, za kar pa se očitno slovenska vlada sploh ne zmeni. Pričakovati je, da bo začela ukrepati šele takrat, ko bodo migranti že na našem pragu.
Premier Miro Cerar se je med intervjujem na komercialni televiziji ta teden pohvalil, da smo s pomočjo njegove vlade ponovno postali kredibilen sogovornik v mednarodnih povezavah in da naša beseda spet nekaj šteje. Z manj kot procentom BDP, namenjenega za vojsko, ki jo bosta očitno čez nekaj let po velikosti prehitela Luksemburg in Malta, je dejstvo, da bo ta kredibilnost, če pod to vlado v Natu dejansko sploh še obstaja, hitro izpuhtela.
Po besedah Novaka v glavah slovenskih vojakov že dolgo vre glede na to, da ne smejo stavkati. Dejal je, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo pojavil trenutek, ko bo vojakom dokončno prekipelo.
Mizerno plačani vojaki spodkopavajo obrambno sposobnost države
Varnost je dobrina, ki se je ne da nenadoma vzpostaviti takrat, ko so krizne razmere v polnem razmahu. V času relativnega miru je potrebno vojsko usposobiti, jo opremiti, plačati in pripraviti na boj. Mizerno plačani vojaki in nizka morala, ki iz tega izhaja, močno spodkopavajo obrambne sposobnosti države. Vlada bi si morala iskreno prizadevati za čim boljše socialno stanje v vojski, ne pa da tako na Odboru za obrambo kot v Državnem zboru pozive in predloge za izboljšanje stanja nenehno zavrača.
N. Ž.