Vrhovni sodniki so na občni seji odločali o podpori kandidatov za predsednika vrhovnega sodišča. Izbirali so med kolegoma Vladimirjem Horvatom in Rudijem Štravsom ter na koncu izbrali Štravsa. Postopek imenovanja pa s to odločitvijo še zdaleč ni končan.
Na občni seji vrhovnega sodišča RS je sodelovalo 30 vrhovnih sodnikov. Kandidata pa sta svojim kolegom predstavila svojo vizijo vodenja vrhovnega sodišča. V prvem krogu glasovanja sta oba kandidata dobila podporo, zato so glasovali še enkrat. V drugem krogu je večino glasov dobil Štravs, kar pa ne pomeni, da bo zagotovo prevzel mesto predsednika.
Postopka izbire predsednika vrhovnega sodišča še ni konec
Sedanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša mora sedaj o rezultatu glasovanja obvestiti ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ta pa bo moral pridobiti še mnenje sodnega sveta. Na koncu bo o kandidatih odločal državni zbor, ki imenuje predsednika vrhovnega sodišča. Glede na trenutno razmerje moči v parlamentu bo najbrž izbran kandidat, ki je bližje koaliciji.
Masleši se šestletni mandat izteče novembra, za nov mandat pa se ne bo potegoval. Vodenje sodišča je prevzel novembra 2010 po številnih zapletih z imenovanjem na to mesto. Masleša je bil vsa ta leta zvest uslužbenec leve politične opcije. O njegovi neodvisnosti od politike pa je škoda izgubljati besede. Masleša je bil sodnik že v prejšnjem totalitarnem sistemu in že takrat se je kazal kot pristaš partijske miselnosti. V času službovanja na koprskem sodišču naj bi se naslajal nad smrtjo migranta, ki so ga ustrelili na meji.
Najbolj povedno pa je Masleševo ravnanje, ko so ga slišali izreči: “Sfukati ga moramo. Janšo je treba sfukati.” To je izrekel ravno v času, ko je vrhovno sodišče odločalo v aferi Patria. Predsednik senata je bil Branko Masleša, ki se ni izločil, kljub izrečenim besedam v škodo stranke v postopku.
Štravs je vrhovni sodnik že od leta 2004
Štravs, ki bo letos dopolnil 63 let, je svojo sodniško kariero posvetil civilnim zadevam. Poklicno pot je začel v Kopru na takratnem temeljnem sodišču, delal je na civilnim oddelku. V drugi polovici 80. let je za nekaj let odšel v odvetništvo, nato pa se je leta 1999 zaposlil na koprskem višjem sodišču, poroča STA. Kariero je nadaljeval na ljubljanskem višjem sodišču, junija 2004 pa je postal sodnik na civilnem oddelku vrhovnega sodišča. Konec 90. let in v začetku novega tisočletja je predaval na koprski visoki šoli za menedžment.
A. R.