Ali kriminalistična policija deluje kot nekdanja UDBA? Nadzor poteka v tajnosti in mimo zakona

Foto: Nova24tv

“Vrnili smo se v čas tajnih podzakonskih aktov, zavračanja parlamentarnega nadzora in zlorab represivnih organov,” je nedavno na Twitterju opozoril predsednik SDS Janez Janša. KNOVS namreč še vedno čaka na interna podzakonska akta o delu kriminalistične policije.

Že mesece se Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) trudi, da pridobi tajne (nezakonite) pravilnike o tem, kako naj se uporabljajo prikrite preiskovalne metode. Kriminalistična policija vztraja, da parlamentarna komisija nima pristojnosti za dostop do teh podatkov, se pravi do internih podzakonskih aktov o delu kriminalistične policije.

KNOVS je sprejela sklep, s katerim je zahtevala posredovanje podzakonskih aktov policije od ministrstva za notranje zadeve. Po naših informacijah se za KNOVS za zdaj ni nič spremenilo. Ob tem pa ni nepomembno vprašanje, iz katerih virov se tajne operacije financirajo. Nekdanji ustavni sodnik in priznani pravnik Lovro Šturm je opozoril, da je v omenjeni “zadevi treba priti do dna, da se ne ponovi izkušnja o skrivnih predpisih.”

Več kot 300 nezakonitih vdorov v osebne račune
KNOVS je že večkrat razpravljala o dostopnosti podzakonskih aktov policije, ki urejajo izvajanje prikritih metod dela in poslovanja s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene. Gre za interne akte o delu kriminalistične komisije, ki se nanašajo tudi na preiskavo primera Ornig. Junija lani se je KNOVS namreč lotila primera domnevnega vdiranja v komunikacijsko zasebnost posameznikov, ki naj bi ga bil v dogovoru z dvema kriminalistoma izvedel informator policije Dejan Ornig. Šlo naj bi za več kot 300 vdorov v različne osebne račune na Facebooku in v elektronsko pošto. Tarči vdorov naj bi bila tudi Franc Kangler in Branko Grims.

Člani komisije iz opozicijskih vrst so prepričani, da jim policija s prikrivanjem dokumentov onemogoča delo. A na policiji trdijo, da komisija za dostop do teh aktov nima pristojnosti, saj gre za prikrite metode dela policije, ne pa prikrite preiskovalne ukrepe, kar po zakonu nadzira parlamentarna komisija. Tako po besedah pomočnika direktorja uprave kriminalistične policije Boštjana Lindava zanje ni nobene dileme, kaj je lahko stvar nadzora parlamentarne komisije, saj je zakon, ki ureja parlamentarni nadzor, povsem jasen. Če bi parlamentarni nadzor posegel na področje prikritih metod dela, bi se po njegovih besedah podrlo ravnovesje med vejami oblasti. Člani komisije se s takšnim stališčem seveda ne strinjajo. Po mnenju prvaka SDS Janeza Janše so ti akti policije lahko interni, “nikakor pa ne morejo biti interni za to komisijo”, saj je ta edini nadzorni organ. Janša je prepričan, da policija akte skriva, ker so v njih predpisani ukrepi, ki nimajo zakonske in ustavne podlage.

Janšo je zanimalo tudi, kdo je odobril plačilo Dejanu Ornigu iz fonda kriminalistične policije. Omenil je tudi, naj bi se po nekaterih informacijah fond kriminalistične policije polnil tudi z dejavnostmi, ki potekajo na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov.

Kriminalistična policija deluje podobno kot SDV
“Funkcionarji v kriminalistični policiji ne izplačujejo svojega denarja, temveč davkoplačevalski denar in nadzor nad tem mora obstajati,” je opozoril Janša na eni od novembrskih sej KNOVS. Enako po njegovem mnenju velja tudi za navodilo o prikritih preiskovalnih ukrepih in prikritih metodah dela kriminalistične policije. “Pravilnik z enakim ali s podobnim imenom, ki je obstajal v SDV, je bil pred 26 leti razglašen za nezakonitega, ker ni bil objavljen. Pomenil je tudi grob poseg v človekove pravice. Zdaj pa ne le da imamo tajni pravilnik, temveč ga niti KNOVS ne želijo izročiti,” je dejal Janša.

Če pogledamo, kakšen je današnji ustroj kriminalistične policije ob dejstvu, da imajo pravilnik o prikritih preiskovalnih metodah kot nekdanja služba SDV, nas mora malo zaskrbeti, je dejal Janša in nato naštel, kateri sektorji delujejo v kriminalistični policiji. To so sektor za posebne naloge, oddelek za tajno delovanje, oddelek za opazovanje, oddelek za specialno tehniko, oddelek za zaščito prič, obstaja tudi center za kriminalistično obveščevalno dejavnost, ki ima tudi oddelek za delo z informatorji in viri, in ti oddelki naj bi obstajali tudi v vseh upravah notranjih zadev. “Organigram SDV je imel podobno strukturo in tak organigram je v kriminalistični službi slovenske policije − organ s podobno strukturo in pooblastili, kot jih je nekoč imela SDV, in ima tudi tajna navodila ter pravila, ki niso javno objavljena in so nedostopna parlamentarni komisiji za nadzor, ki je po ustavi, zakonu, poslovniku DZ dolžna izpolnjevati nadzor nad pooblastili, ki lahko posegajo v človekove pravice,” je poudaril Janša.

Demokracija