Slovenci kot popolni luzerji: Hrvatom moramo že plačati 40 milijonov evrov, bomo izgubili tudi na morju?

Datum:

Slovenija kot po tekočem traku izgublja mednarodne spore. Vse spore – od primera Lukenda, v katerem je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je bila Franju Lukendi kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa do primera izbrisanih, ko je ESČP Sloveniji naložilo izplačilo odškodnine – je država izgubila.

V zadnjem času je Slovenija izgubila tudi mednarodno arbitražo proti Hrvaški v zvezi z NEK. Bomo izgubili tudi arbitražo o poteku slovensko-hrvaške kopenske meje in slovenskega izhoda do mednarodnih voda?

Slovenija je kršila pravico do sojenja v razumnem roku
Franjo Lukenda se je leta 1994 poškodoval na delu v rudniku lignita. Decembra 1998 je sprožil postopek proti zavarovalnici in zahteval dvig invalidnine. Višje sodišče Slovenije pa je v prid dviga invalidnine odločilo šele februarja 2004.

ESČP je s šestimi glasovi proti enemu odločilo, da je slovensko pravosodje kršilo pravico do sojenja v razumnem roku in da je do te kršitve prišlo zaradi slabega delovanja slovenske zakonodaje in pravne prakse. Na ESČP pa naj bi proti Sloveniji zaradi prepočasnega sojenja potekalo še okoli 500 tožb.

Slovenija mora izbrisanim plačati visoke odškodnine
Višji senat ESČP je v marcu 2014 razsodil, da izbris in njegove posledice predstavljajo kršitev človekovih pravic. Sodišče je šestim “izbrisanim” pri zagovarjanju njihovih pravic pritrdilo in za vsakega od njih predpisalo 20.000 evrov odškodnine, ki jo mora Slovenija plačati.

ESČP je izbrisanim poleg 20.000 evrov dosodilo še 150 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa. Tistim, ki so imeli otroke, pa še po 80 evrov mesečno na otroka. Najvišje odškodnine tako znašajo okoli 50.000 evrov, Slovenija pa je izbrisanim ponujala največ 12.000 evrov.

Odškodnine za varčevalce Ljubljanske banke iz bivših republik
Slovenija je prav tako izgubila v arbitražnem postopku v zvezi z Ljubljansko banko. ESČP je odločilo v prid dvema varčevalcema iz sarajevske podružnice LB in Sloveniji naložilo, naj poskrbi, da bodo vsi varčevalci LB iz ostalih republik bivše Jugoslavije dobili ustrezne odškodnine. Slovenija in Hrvaška sta se nato leta 2013 dogovorili, da bosta vprašanja LB urejali v skladu s sporom o nasledstvu bivše Jugoslavije ter da bo Hrvaška vse spore proti LB in NLB ustavila, Slovenija pa bo v dogovorjenem času podprla hrvaški pristopni sporazum k EU.

Zaradi malomarnosti politike Hrvatom 40 milijonov evrov
V tako imenovani NEK-arbitraži, v kateri je Hrvaška tožila Slovenijo, da je ta kršila pogodbo iz leta 2001 o dobavi električne energije, je Slovenija zopet izgubila. Hrvaški mora plačati 20 milijonov evrov odškodnine ter obresti, kar skupaj znaša okrog 40 milijonov evrov.

Martin Novšak, direktor Gen energije, lastnice slovenske polovice nuklearke, je povedal, da “v postopku ne moremo zmagati, lahko smo le vztrajali na nižjem znesku“. Hrvatje so dokazali, da naj bi škoda nastala zato, ker Slovenija do določnega časa ni ratificirala pogodbe o dobavi električne energije iz NEK, zaradi česar Hrvaška ni dobivala električne energije od julija 2002 do marca 2003.

Arbitraža o meji s Hrvaško – prisluškovanja, ovajanja, odstopi in izločitve
Najpomembnejša arbitraža, v katero je trenutno vključena Slovenija, pa je nedvomno arbitraža o slovenskem izhodu oziroma koridorju v mednarodne vode. Postopek je bil prekinjen, ko so Hrvati prisluškovali slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik, ki sta se – kljub temu da je to prepovedano – pogovarjala o arbitraži.

Hrvati so nato v parlamentu izglasovali odstop od arbitraže, sodišče pa je obe državi pozvalo, naj – Hrvaška do januarja, Slovenija pa do februarja – pripravita dodatna pojasnila v zvezi z afero s prisluhi in s hrvaškim odstopom od arbitraže. Za nadaljni razplet dogodkov in nove informacije bomo morali počakati do marca 2016, ko bo sodišče zopet zasedalo.

Pravni strokovnjaki trdijo, da odstop Hrvaške za arbitražo ne pomeni ničesar, saj lahko sodišče v odsotnosti sodelovanja ene stranke prav tako odloči o sporu. Hrvaška je pristojnosti za odločitev v arbitražnem postopku – tako kot Slovenija – prenesla na arbitražno sodišče in od arbitraže tako ne more kar odstopiti.

A. R.

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Je Levica povezana s korupcijo v Luki Koper?

Prejeli smo pismo anonimnega bralca, ki je med drugim...

So bili Svobodnjaki in Levica pod vplivom THC, da so tako grobo poteptali demokratičen proces?

Gibanje Svoboda in njeni koalicijski partnerji so se odločili...

Afganistanskega migranta ne bodo izselili, ker se rad javno samozadovoljuje

Afganistanski migrant bo ostal v Veliki Britaniji, kljub temu,...

Putinovi propagandisti so med nami

Ko so pred kratkim izgnali uslužbenca ruskega veleposlaništva v...