Z bližanjem volitev prihaja novi Virant: Nova prihodnost

Milan Balažic (Foto: STA).

“Gibanje Nova prihodnost je bilo ustanovljeno zaradi nestrinjanja z uničevanjem razvojnih možnosti Slovenije ter popolnega gospostva nad civilno družbo,” je povedal vodja novega gibanja Milan Balažic. Zavzemajo se za oblikovanje reformne politične večine in ne izključujejo možnosti, da gibanje preraste v politično stranko, je dodal Balažic.

Civilnodružbeno gibanje Nova prihodnost, ki so ga predstavili na novinarski konferenci, svoje delovanje utemeljuje na štirih dokumentih, ki so objavljeni tudi na spletni strani gibanja: na Majniški deklaraciji 2016, Resoluciji o razmerah v Sloveniji in kaj narediti, Manifestu: Svoboda in varnost ter na Evropski listini: Več Slovenije, manj EU.

Prepolovili bodo državno birokracijo
Vrednote, za katere se zavzemajo, so: svoboda državljana in avtoriteta države, močna civilna družba in voditeljska vlada ter kapitalizem, ki služi ljudstvu. Balažic je poudaril, da bo gibanje te vrednote zagovarjalo v vseh svojih dejavnostih. Ne strinjajo se s staro začrtano prihodnostjo, ki je utemeljena na negativni preteklosti, temveč želijo prebuditi civilno družbo.

Nova prihodnost se zavzema  za reforme, kot so prepolovitev državne birokracije, zaostritev kazenske zakonodaje, ustvarjanje modernega okolja za tuje investitorje, ki bi ustvarjali nova delovna mesta, reforma zdravstva po skandinavskem modelu ter reforma šolstva z več matematično-naravoslovnih in manj družboslovnih študijev. Člani gibanja se zavzemajo tudi za vpis pravice do brezplačnega interneta v ustavo, povezovanje zunanje politike z diplomacijo in prepoved korporativnih strank.

Ustanovitelj Milan Balažic je sicer predavatelj politolog na FDV, politik in diplomat. V svoji zgodnji karieri se je rad spogledoval z marksizmom, saj je služboval kot strokovni sodelavec na Centralnem komiteju Zveze komunistov in bil kader ZSMS, na listi katere je tudi nastopil na prvih demokratičnih volitvah, nato pa je bil član LDS, iz katere je tudi izstopil. Hkrati je deloval kot politološki predavatelj, direktor kanala A, politični komentator in kolumnist do leta 2011, sodeloval je s Centrom za mednarodne odnose ter predaval na diplomatskih akademijah na treh kontinentih. Je avtor petih monografij o slovenski osamosvojitvi in štirih strokovnih del, ki se ukvarjajo s psihoanalitično in filozofsko obravnavo političnega diskurza. Balažic je bil ustanovitelj in prvi predsednik slovenske Diplomatske akademije ter na MNZ deloval kot državni podsekretar, direktor oddelka za analize in razvoj ter sekretar za strateške zadeve. Leta 2011 je postal slovenski veleposlanik v Avstraliji, od koder je bil predčasno odpoklican zaradi Nicholasa Omana in razkritja informacij zaupnega značaja. Zaradi odpoklica toži zunanjega ministra Karla Erjavca.

Želijo postati del reformne koalicije z večino v DZ
Balažica so večkrat povezovali s stranko Nova Slovenija – krščanski demokrati, ki jim občasno tudi predava, saj se je kot predavatelj udeležil njihovega tabora pred dvema letoma, skupaj z ekonomistom Radom Pezdirjem, novinarjem Borisom Megličem in Matejem Toninom. Za Megliča in Pezdirja je sicer že znano, da sta prej sodelovala z Virantovo Državljansko listo. Kot pravi Balažic, želi Nova prihodnost postati del reformne koalicije, verjetno z NSi, ker je ravno Nova Slovenija na svojem kongresu napovedala širše sodelovanje s strankami, da bi dosegla koalicijo s 46 ali več glasovi. Pri tem je bilo na kongresu rečeno, da želi NSi ohraniti sodelovanje z obstoječimi strankami, s katerimi že sodeluje (v DZ ali izven njega), ter s strankami, ki šele nastajajo.

Ali bo Balažic res del trdne reformne koalicije in ne le njen rušilec, kot se je izkazalo pri Gregorju Virantu, bo pokazal čas po volitvah.

A. B., STA