Za 1,6 milijonsko oškodovanje podjetja tajkuna dobila pogojno kazen, male ljudi pa zapirajo nesorazmerno dolgo!

Vodilna "menedžerja" Impola Vladimir Leskovar in Jernej Čokl.

Mariborsko sodišče je vodilna menedžerja Impola Jerneja Čokla in Vladimirja Leskovarja, ki sta med letoma 1997 in 2008 tajkunizirala podjetje, zaradi zlorabe položaja in s tem oškodovanja družbe v višini 1,6 milijona evrov za zdaj še nepravnomočno obsodilo vsakega na dve leti pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Za primerjavo o delovanju slovenske pravne države: Florijan Gašperin je bil obsojen na triletno zaporno kazen zaradi 200 evrov v zameno za potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila.

Slovensko pravosodje je spisalo še eno sramotno zgodbo v nizu vseh ostalih in znova potrdilo, da se kraja milijonskega družbenega premoženja še kako splača, če si na pravi strani in sodiš med tajkunsko elito, ki je na sporen način privatizirala družbeno premoženje. Na drugi strani pa nesorazmerno visoke kazni za drugorazredne državljane in kurje tatove, kar kaže na pravno državo dveh svetov.

To se je potrdilo tudi v primeru sojenja dvema “menedžerjema” enega večjih podjetij v štajerski regiji Impola, Jerneja Čokla in Vladimirja Leskovca. Tožilec Niko Pušnik je zahteval tri leta zapora za predsednika upravnega odbora bistriškega predelovalca aluminija Čokla, za Leskovarja, ki je bil v času dejanja na čelu družbe Upimol, pa dve leti in pol zapora. Sodni senat pod vodstvom Danila Obersnela je zaradi poprejšnje nekaznovanosti in oddaljenosti časa storitve očitanega dejanja precenil, da bo zadoščala pogojna kazen, pri tem pa je obsodilno sodbo v dobršni meri oprl na izvedensko mnenje Draga Dubrovskega.

Podjetje oškodovali za 1,6 milijona evrov
Ob tem je sodišče odredilo še vrnitev protipravno pridobljene koristi s strani podjetja Upimol, ki so ga vodilni v podjetju v spornih letih od 1999 do 2001 uporabili za posredovanje pri nabavi surovine. Gre za 1,6 milijona evrov, za kolikor je bil zaradi odločitve uprave družbe oškodovan danes uspešni Impol, oškodovanje pa naj bi bilo povezano s procesom lastninjenja bistriške skupine. Sprva se je na zatožni klopi znašlo tudi podjetje Upimol, a je zanj sodišče že pred časom izreklo oprostilno sodbo.

Obramba je sicer skozi celoten proces zavračala očitke o tem, da naj bi obsojena s posredniško vlogo Upimola pri dobavi surovin oškodovala Impol. Medtem ko Čokl in Leskovar po izreku sodbe te nista želela komentirati.

Sodni proces je trajal več let, tožilstvo pa je kar trikrat spremenilo obtožnico. Obramba je v ta namen naročila več različnih pravnih mnenj. Z njimi je oporekala mnenju sodnega izvedenca ekonomske stroke Draga Dubrovskega, ki je kljub večkratnim soočenjem z izvedenci obrambe in dopolnitvam mnenja na željo sodišča ostal neomajen, piše STA.

Tajnikar znova na strani nacionalnega interesa
Bančna strokovnjakinja obrambe Romana Fišer je dokazovala, da je moral Impol surovine nabaviti prek posrednika, saj sam med letoma 1999 in 2001 ni imel dovolj kreditnega potenciala. V zadnjem mnenju je ekonomist Maks Tajnikar ocenil, da bi Impol, če surovin ne bi nabavil prek Upimola, v spornem obdobju ustvaril za 2,4 milijona evrov nižji dobiček.

Vendar je izvedenec ves čas sojenja vztrajal pri prepričanju, da takšna izpeljava nabavnih poslov ni bila potrebna, še posebej, ker je denar za prvi posel decembra 1998 zagotovil Impol, saj posredniška družba takrat sploh še ni imela ne kapitala, ne zaposlenih. Po njegovem ni bilo nobenih ekonomskih razlogov, da Impol poslov ne bi mogel opraviti sam in obdržati dobička, zato je menil, da so Upimol ustanovili le za pridobivanje lastniškega deleža v Impolu.

Predsednik senata Danilo Obersnel je sicer že marca letos napovedal izrek sodbe, a je takrat oprostil le Upimol, medtem ko je obravnavo zoper oba ostala obdolžena zaradi dodatnega pregleda nekaj faktur znova odprl. Sledile so nove zahteve po izvedencih in soočenjih, a tokrat senat ni več popustil in je vendarle izrekel sodbo v postopku, ki bo epilog zdaj moral doživeti na višjem sodišču.

C. Š.