Za ustavno sodišče oteženo zbiranje podpisov za referendum ni pomembno vprašanje – temu se je uprl le sodnik Šorli

Foto: STA

Marko Šorli je bil v odklonilnem ločenem mnenju kritičen do zbiranja podpisov v Sloveniji, saj verjame, da je možno doseči podpise z manj obremenjujočimi sredstvi. Za uresničitev pravice do referenduma mora namreč 40 tisoč volivcev osebno podpisati obrazec na upravni enoti, ki pa se zaprejo takrat, ko je tudi konec delovnega časa velikega števila volivcev, kar pa otežuje zbiranje podpisov in pravico do referenduma.

Po referendumu o zakonu o drugem tiru je na ustavno sodišče že prišla prva pobuda za oceno ustavnosti zakona, ki jo je vložil Blaž Babič. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo, za kar so navedli več razlogov ter obrazložili, da ni šlo za pomembno pravno vprašanje, prav tako pobuda ne odpira novih pomembnih ustavnopravnih vprašanj, hkrati pa zato, ker so se z vprašanjem ustavnosti že ukvarjali. Zatrjevali so tudi, da mora zaradi morebitnih nepravilnosti in zlorab 40.000 volivcev osebno podpisati obrazec pred pristojnim organom v poslovnem času na upravni enoti ali informatizirani sprejemni pisarni.

Uradno sodišče je ta sklep sprejelo v sestavi: podpredsednica dr. Etelka Korpič – Horvat ter sodnica in sodniki dr. Matej Acceto, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep so sprejeli s petimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Šorli, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.

“Zbiranje podpisov brez nepravilnosti in zlorabi bi lahko dosegli na več načinov, ki so za volivce manj obremenjujoči”
Sodnik Marko Šorli je v odklonilnem ločenem mnenju povedal, da način zbiranja podpisov kot čas, v katerem morajo biti podpisi zbrani, otežujejo uresničevanje pravice do referenduma na način, ki predstavlja poseg v pravico. Po njegovem gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, kar še posebej ilustrira pregled ureditve zbiranja podpisov v primerljivih državah v Evropi.

Šorli opiše, da je zbiranje podpisov, brez prihajanja nepravilnosti in zlorab, mogoče doseči z milejšimi in za volivce manj obremenjujočimi sredstvi, kar prikaže s pregledom zbiranja podpisov v drugih evropskih državah, ki imajo primerljivo utrditev zakonodajnega referenduma. Pregled več kot očitno kaže, da je cilj, ki ga zasleduje sedanja ureditev, z osebnim podpisovanjem pred pristojnim državnim organom v poslovnem času, to je zbiranje podpisov, ne da bi pri tem prihajalo do nepravilnosti ali zlorab, mogoče doseči na več načinov, ki pa so v vseh primerjalnih zajetih državah za volivce manj obremenjujoči. Podajanje podpor je v bistvu enostavno, predvsem pa ni vezano na poslovne prostore in delovni čas državnih organov. Podpise praviloma zbirajo organizacijski odbori, upravni organi pa lahko podpise preverjajo, ne da bi s tem obremenjevali volivce. Bistveno drugače je v Sloveniji, kjer je poslovni čas upravnih enot do 16. ure, to pa je tudi konec delovnega časa velikega števila volivcev.

Pravica do referenduma je opredeljena kot “človekova pravica”
Šorli se sklicuje tudi na odločbo U-I.47/94 z dne 19. 1. 1995, v kateri je pravica do referenduma opredeljena kot “človekova pravica”. V odločbi je jasno zapisano, da je zahtevo razpisa referenduma 40.000 volivcev možno šteti za človekovo pravico. Volivci, ki izražajo podporo zahtevi za razpis referenduma, neposredno uresničujejo pravico do referenduma in do neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.

Ustavni sodnik Marko Šorli (foto: STA)

V odklonilnem mnenju je tudi zapisal, da je pravica do referenduma v svojem bistvu pravica do participacije oz. sodelovanja v zadevah, ki se nanašajo na človekovo lastno življenje. Kar pomeni, da gre za nič manj kot pravico, da človek živi lastno življenje, ki gre enako vsem, na katere se nanašajo zadeve, o katerih se na referendumu odloča. Poudarja tudi, da je ideja človekovega dostojanstva vedno imela pomembno politično dimenzijo. “Ideja zahteva, da je človek subjekt političnega življenja, etična in politična poanta pa je jasna: če naj človekovo dostojanstvo jemljemo resno, morajo nacionalne in mednarodne vladajoče strukture dati posamezniku – kolikor je to mogoče – pomemben delež v procesu politične samovlade.

D. Š.

  • RATATA

    V Sloveniji je prav le takrat, ko je vse narobe.
    Eno samo nagajanje opažam. Toda to se mi le dozdeva.
    Komunisti so pravi borci za oblast.
    Za to, da oblasti slučajno ne izgubijo, uporabljajo vsa sredstva.

  • if

    RS je država, v kateri vzajmenost “pravica-resnica” nima domovinskega in ustavnega statusa. Nevtralizirali so ga in v tem stanju ga vzdržujejo ljudje rdečega nazora sidranega v laži OF, ki jo vsakoletnega 27. aprila časti predsednik RS Pahor neupoštevajoč zgodovinska dejstva in hkrati upoštevajoč laži in mite.
    RS je oblast norcev, ki za svoje oblastno vzdrževanje uporabljajo laži in mite, ker jim bebevi volivci to omogočajo!

  • MižekFiga

    Elektronsko zbiranje podpisov za referendum (EReferendum) rešuje vse zadrege 100%. Čimprejšnja (najbolje že včeraj) zelo enostavna implementacija bo pognala komuniste-fašiste stran od politike in oblasti.
    Si kdo tega ne želi?

    • dež

      Vsaka ureditev, po kateri podporniku ni potrebno hoditi na upravno enoto, da overi podpis, je boljša, prijaznejša in bolj poštena od sedanje.

    • Korenjak

      eDemokracija (e-volitve, e-referendumi) je enostavna implementacija obstoječih tehnologij, ki davkoplačevalce ne bi stala niti stroškov za en obstoječ, “analogni” referendum.

      Seveda je rdečo bando tega na smrt strah, enako kot medijev, ki jih nimajo pod kontrolo. Kot ponavljam že dolgo let: hvala bogu za internet, za to mehko revolucijo, ki spreminja svet.

      • MižekFiga

        Lepo enostavno napisano, samo bo ne potrjeno na volitvah, če ne bodo volilci prišli na volilno politično zadušnico ddr. Kučana.

  • Mojca pokraculja

    Postaja komicno kar se dogaja na US. Vse sile so usmerili v to, da slučajno ne bi prišlo do razsodb, ki bi zamajale vladajoči režim.Zatekajo se k “rešitvam” zavrženje in “ne gre za ustavnopravno pomembno vprašanje”. Rezultat glasovanja se je ustalil na 7 : 2 !
    Končno je prišlo do razkrinkavanja sojenja politične vecine sodnikov , ki služijo režimu, namesto pravu. In končno nam bosta dva sodnika povedala kaj je to pravo Pravo!

    • MižekFiga

      Vse je potrdil Predsednik Pahor. Mu ni bilo treba, če bi počakal, da mu parlament predlaga druge kandidate. Za primer povem, da je Türk počakal na spremenjen (novi) parlament, ki mu je poslal nove veleposlanike v potrditev. Pahor ne čaka, mu paše sedanja koalicija in samo on ve zakaj?, sedanja nedemokratična murglska koalicija!

  • rrrrr

    Vsaj ena dobra novica v času novega prispevka h kolektivni pahorjanski slovenski norosti. Poleg pogumnega, strokovnega in neodvisnega ustavnika ddr. Jakliča se očitno prebuja še eno ime: Marko Šorli.
    Drugih sedem pravniških mazačev je, kot bi rekli Srbi, šaka jada.

  • dob

    Tu se lahko vprašamo samo naslednje:
    1. Ali lahko Ustavno sodišče ukine referendum?
    2. Ali je možno z referendumom ukiniti ustavno sodišče?

    (dodatno – retorično – vprašanje: a se lahko gripa prehladi)

    • Mojca pokraculja

      Pišuka dob, genialno.
      Najprej US ukine referendum, to je mala malca, 7:2 ! Pol pa ni več kaj spraševat, odgovor je jasen. Ni referenduma, zato z referendumom ne moreš ukiniti US ! Sej se spomniš, “ni statusa ni panike”- Vzajemna za vse poskrbi.
      Gripa se pa zmeri naleze prehlada od prehlada, kva to sprašuješ:))

      • dob

        Hehe, dobra tale z reklamo na koncu.
        “Ni statusa ni panike”. Bo Vzajemna poskrbela.

        Si predstavljaš ogromen billboard sredi Tel Aviva s Hitlerjevo sliko, spodaj pa piše: Kaj lahko storim za vas?
        No, tako jaz dojemam plakat NLB z enakim napisom.

        Kako prepoznaš komunista?
        Kredit dviguje pri NLB, medtem ko svoj našparan denar naloži na banko v Lichtensteinu.
        Po čem spoznaš pa komunista, ki se mu zmeša?
        Po tem, da vzame kredit na banki v Lichtensteinu, hranilno knjižico pa ima odprto pri NLB!

        • Mojca pokraculja

          Nadaljevanje sloganov NLB:
          ” Vem zakaj”!
          A zdej veš zakaj?

  • Caetano

    Marko Sorli je spostovanja vreden moz, kar je dokazal ze kot sodnik na vrhovnem sodiscu. Podobno Jan Zobec in Tone Jerovsek.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!