Zakaj je poslanec stranke Karla Erjavca odpovedal sejo v zvezi s primerom koroških dečkov?

(Foto: STA)

Poleg Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki ji predseduje Eva Irgl, je bila glede primera koroških dečkov sklicana tudi seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki ga vodi poslanec Desusa Uroš Prikl. Vendar Prikl s svojim odborom ne bo sodeloval, čeprav je bila sprva sklicana skupna seja.

Vsekakor je primer koroških dečkov večji zalogaj, kot ga nekateri zmorejo. Eden izmed takih, ki tega očitno ne zmore ali noče, je izgleda tudi poslanec Desusa Uroš Prikl, ki je predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ta je sporočil, da glede primera koroških dečkov s svojim odborom ne bo sodeloval, saj po njegovem menda presega področje dela njegovega odbora. To je vsekakor absurd, ki ga svet še ni slišal, saj gre v primeru koroških dečkov izrazito za družinsko problematiko.

Seja je bila sklicana kot nujna, a jo je Prikl s svoje strani preklical
Seja je bila sklicana kot nujna, na njej pa naj bi obravnavali kršitve človekovih pravic s strani državnih organov v primeru koroških dečkov. Kot razlog za ta sklic nujne seje so navedli, da “v slovenski javnosti že od konca meseca marca 2015 odmeva primer dveh koroških dečkov, ki sta bila s strani CSD Velenje odvzeta starima staršema potem, ko sta stara starša po umoru njune matere 3 mesece dobro skrbela za svoja vnuka. V zvezi s to tragedijo je bilo v medijih že veliko napisanega, dejstvo pa ostaja, da se navkljub očitnim kršitvam v postopku odvzema vnukov, celo navkljub očitnim kršitvam človekovih pravic, do danes za stara starša in vnuka ni nič spremenilo.”

Prikl je v svojem zapisu poslanski skupini SDS sporočil, da se naloge njegovega odbora nanašajo “na delovna razmerja in pravice iz dela, na zaposlovanje in poklicno usposabljanje, na družino, socialne zadeve in invalidsko varstvo, na vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja ter vojna grobišča in na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Med naloge Odbora nedvomno sodi splošna obravnava problematike, ki se nanaša na področje pristojnosti in upravnih nalog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ne sodijo pa konkretni primeri iz zgoraj navedenih področij dela. Po podrobni proučitvi poslanskega gradiva menim, da vaša zahteva za sklic seje temelji na konkretnem primeru problematike ‘koroških dečkov’.Glede predlaganih sklepov pa menim, da presegajo pristojnosti Odbora, tako predlogi sklepov pristojnemu ministrstvu, toliko bolj pa še predlogi sklepov Varuhu človekovih pravic in Informacijskemu pooblaščencu. Na podlagi navedenega seje Odbora s takšno točko dnevnega reda ne bom sklical, saj sem prepričan, da bi obravnava predlagane tematike presegla pristojnosti odbora.”

Ministrica ni storila ničesar, čeprav ima pooblastila
“Odstopi direktorjev CSD Slovenj Gradec in CSD Velenje dokazujejo, da so se zgodile napake, na katere se je opozarjalo v javnosti, vendar napake niso bile odpravljene,” so zapisali v razlogih za sklic nujne seje. Poleg tega ima dogajanje okoli primera koroških dečkov že od vsega začetka podporo politike, v konkretnem primeru pristojne ministrice Anje Kopač Mrak, ki bi lahko po nadzorstveni pravici v skladu s svojimi pooblastili ukrepala zoper odločitve pristojnih centrov za socialno delo, ki so kršili zakonodajo in osnovne človekove pravice, kar je pravnomočno ugotovilo tudi Vrhovno sodišče RS, a ministrica kljub temu ni storila ničesar.

Vrhovno sodišče RS je 19. 10. 2016 pravnomočno odločilo, da je bilo z odvzemom vnukov poseženo v ustavno varovano človekovo pravico tožnice do družinskega življenja. Iz nosilnih razlogov te pravnomočne odločitve je razvidno, da je bila kršena človekova pravica do (s strani CSD razbite) družinske skupnosti dveh vnukov s starima staršema.

Niti en državni organ ni sprejel nikakršnega ukrepa
Kljub odločitvi vrhovnega sodišča pa do danes niti en pristojni državni organ ni sprejel nikakršnega ukrepa, ki bi šel v smeri odprave kršitve človekove pravice do družinskega življenja starih staršev in vnukov. V pojasnilih za javnost so namesto konkretnih ukrepov za odpravo teh kršitev predstavniki pristojnega centra za socialno delo in ministrstva predstavljali tezo, da se o pravicah vnukov ni odločalo ter da je sodišče odločilo o tem, da morata vnuka ostati v rejništvu, saj naj bi bilo to v največjo korist otrok.

Prišlo tudi do zlorabe osebnih podatkov
Poleg tega so bile v tem primeru kršene tudi določbe o varovanju osebnih podatkov. Ne glede na to, da je CSD Velenje po inšpekcijskem nadzoru, ki je preverjal ustreznost zavarovanja osebnih podatkov tudi pri angažiranju zunanjih sodelavcev, kot je bila na primer Gabi Čačinovič Vogrinčič, odpravil vse ugotovljene nepravilnosti, ostaja dejstvo, da je do kršitev pri ravnanju z osebnimi podatki prišlo. Spomnimo, CSD Velenje je s Čačinovič Vogrinčičevo sklenil pisno pogodbo za nudenje strokovne pomoči rejniški družini šele 11. 4. 2016, vendar pa je bila z nekaterimi podatki iz spisa seznanjena že pred podpisom pogodbe.

Za piko na i pa informacijski pooblaščenec ni izrekel nikakršne kazni ali globe vpletenim kršiteljem, kar je z vidika enake obravnave zlorab osebnih podatkov povsem nesprejemljivo. Tako je npr. znan primer odločitve informacijskega pooblaščenca iz leta 2012, ko je pooblaščenka tednik Demokracija in njegove zaposlene oglobila za 11.660 evrov. Ta globa je bila izrečena  zaradi objave dveh elektronskih naslovov, izmed katerih je bil eden že javno objavljen elektronski naslov novinarja, drugi pa službeni naslov javnega funkcionarja. Gre torej za povsem običajno objavo javno dostopnih elektronskih naslovov, pri čemer pa informacijski pooblaščenec ni upošteval, da bi bila to olajševalna okoliščina.

Tudi varuhinja človekovih pravic ni storila ničesar
Tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ni storila ničesar oziroma ne dovolj, da bi opozorila na pravnomočno ugotovljene kršitve človekovih pravic v primeru koroških dečkov in na pasivnost državnih organov pri odpravi teh kršitev. V zvezi s tem primerom je zatrdila, da bo posredovala vsaj v primeru določitve večjega obsega stikov dveh vnukov s starimi starši. Vendar kljub temu ostaja dejstvo, da imata vnuka večkrat stike z očetom v priporu, ki jima je umoril mamo, kot pa s starimi starši.

Marjanca Scheicher