Zakaj ste zaradi fiaska Cerarjeve vlade na mejnih prehodih čakali več ur in kdo bi moral zaradi tega odstopiti?

(Foto: STA)

Kolone na slovensko-hrvaški meji od petka dalje burijo duhove. Poostren nadzor na zunanjih šengenskih mejah po novem velja tudi za vse državljane Evropske unije, saj tako veleva uredba Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 15. marca letos, kar so slovenski politiki – birokrati vzeli tako dobesedno, da so minuli konec tedna na mejnih prehodih povsem nehumano pustili več ur čakati predvsem lastne državljane, ki so se odločili, da sončen vikend izkoristijo za obisk obale pri naših južnih sosedih. Veliko pa je bilo tudi takšnih, ki so se tik pred zdajci premislili in so namesto uživanja v morskem zraku rajši ostali doma. Jeza in bes Slovencev sta preplašili premierja Mira Cerarja, ki se je zato v nedeljo na svojem Twitter profilu v kratkem videoposnetku odločil nagovoriti slovenski narod in pri tem obljubil, da se bo Slovenija Evropski uniji pritožila zaradi dolgih vrst. Šlo je seveda za čisto zavajanje, saj bi slovenska vlada ob kančku razuma več in poznavanju uredbe, ki jo je tudi sama podpisala in celo sodelovala pri njenem nastajanju, Slovencem lahko učinkovito skrajšala potovalni čas.

Navajeni smo že, da so za nesposobnost aktualne slovenske vladne garniture vedno krivi drugi; če niso dežurni krivci južni sosedje Hrvati, potem se s prstom pač pokaže na sever, v Bruselj. Kot je že pred dnevi ob napovedi začetka izvajanja poostrene kontrole na mejah opozarjal časnik Finance, evropski predpisi resda niso venomer spretno in enostavno napisani, še zdaleč pa ne nujni, a vendarle državam članicam Evropske unije dovoljujejo tudi nekaj proste presoje pri najbolj občutljivih zadevah.

Da slovenska vlada takšne proste presoje ni sposobna ali pa da uredbo celo namerno trmasto izvaja, da bi nagajala južnim sosedom, je očitno glede na nedavno izjavo prvaka Socialnih demokratov Dejana Židana, sicer ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je ob pomanjkanju samokritičnosti in samorefleksije dejal, »da so nova pravila jasna, prilagoditve pa so možne, če so med sosednjima državama dobri odnosi. A mi imamo soseda, s katerimi se v nasprotju z drugimi našimi sosedi – Italijani, Avstrijci in Madžari – ne moremo dogovoriti. Zato ostrejši mejni nadzor bo!« Židan je torej točno vedel, da minuli vikend Slovencev na žgočem soncu na meji ne bi bilo potrebno pustiti čakati več ur in jim tako pokvariti vikend.

Cerar je že decembra vedel, kako se lahko izognemo kolonam na meji
Enako lahko sklepamo iz decembrske izjave predsednika vlade Mira Cerarja, ki je na vrhu EU nakazal, da bo slovenska vlada do začetka glavne turistične sezone ocenila, ali bodo nemara potrebni posebni pristopi glede izvajanja uredbe v praksi. Začetek turistične sezone je resda še daleč, Cerar pa se očitno še ni seznanil z 11. členom uredbe, ki pravi, da »kadar bi izvajanje sistematične kontrole s preverjanjem v zbirkah podatkov na mejah imelo nesorazmeren učinek na pretok prometa na meji, bi se moralo državam članicam dovoliti, da ne izvajajo navedene sistematične kontrole, če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da takšna delna opustitev ne bi vodila do varnostnega tveganja«.

Resda v omenjenem členu uredbe nadalje piše, da bi se moralo takšno oceno tveganja sporočiti Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, o njej pa bi bili potrebno poročati Evropski komisiji in agenciji. Na mejnih prehodih, kjer se taka sistematična kontrola ne izvaja, bi bilo treba v tem primeru ugotoviti identiteto oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije na podlagi izročitve ali predložitve verodostojne potne listine, veljavne za prestop meje.

V uredbi še piše, da bi bilo treba v ta namen pri navedenih osebah hitro in enostavno preveriti veljavnost potne listine za prestop meje ter prisotnost znakov ponarejanja, po potrebi z uporabo tehničnih naprav, v primerih dvoma glede potne listine ali kjer se nakazuje, da bi taka oseba lahko predstavljala grožnjo javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom držav članic, pa bi moral mejni policist preveriti vse ustrezne zbirke podatkov v skladu s to uredbo.

Foto: STA

Že v petek in soboto so bili izpolnjeni vsi pogoji, da se Slovenija ravna po 11. členu uredbe, saj so bile predvsem dolge čakalne vrste Slovencev, ki so hotele samo na morje k sosedom, povsem nesmiselne. Slovenska vlada bi lahko zelo učinkovito z jasnimi napotki policistom tudi skrajšala čas povratka svojih državljanov domov. Da je vrag odnesel šalo, so Cerarjevi delno uvideli šele v nedeljo, ko so bili deležni ostrih kritik z vseh strani in so se bržkone ustrašili za svojo podporo. V časniku Finance pa so celo brez ovinkarjenja zapisali, da trenutni oblastniki Slovencev verjetno niti slučajno ne bi pustili čakati tako dolgo, če bi bile pred vrati parlamentarne volitve.

Žiga Turk: Nepripravljenost policije je razlog za odstop ministrice Györkös Žnidarjeve
Na žalost je bila na poostren nadzor na mejah zelo slabo pripravljena tudi slovenska policija, ki na mejne prehode ni poslala dodatnih okrepitev. V oči bode dejstvo, da je generalni direktor policije Marjan Fank še pred dnevi trdil, da so policisti na nove, poostrene razmere pri kontroli schengenske meje pripravljeni. Navedel je podatke, da na letni ravni mejo prečka 64 milijonov ljudi, zato bo po novem tako visoko tudi število preverjanj. Ker je bila uredba znana toliko časa, bi vlada ne smela dopustiti možnosti za presenečenje, kar bi po mnenju nekdanjega šolskega ministra Žiga Turka moral biti dovolj dober razlog za odstop trenutne notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar.

Je pa v slovenskih mainstream medijih z redkimi izjemami mogoče zaslediti le veliko mero evroskeptičnosti, saj so, tako kot vladajoča politika, za nastali kaos na slovensko-hrvaški mediji grešnega kozla našli v Bruslju in ne v Ljubljani, je na Twitterju še opozoril Turk.

L. S.