Žan Mahnič: Vladajoča koalicija se do problema kibernetskih napadov obnaša brezbrižno

“Obveščevalne službe ugotavljajo, da varnost seveda nikjer ni 100-odstotna, internet prinaša številne pasti, lahko pa rečem, da je bil z nekaterimi obrambnimi mehanizmi, kot jih imamo, v petek uspešno preprečen napad na klinični center, pa tudi na nekatere druge zdravstvene ustanove, ki so bile tarča tega napada v Sloveniji,” je dejal Žan Mahnič. Dodal je, da je virus najverjetneje našel pot v odprtih ‘portih’, zato se je okužil tudi Revoz. “Nismo pa dobili nobenih drugih podatkov, ki bi potrjevali poročanje nekaterih medijev, da naj bi bilo v Sloveniji napadenih osem podjetij. Policija trenutno ve samo za Revoz,” je povedal poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo.

Na seji, zaprti za javnost, je zasedal Odbor DZ za obrambo, ki je obravnaval nedavni kibernetski napad, v katerega je bila vključena tudi Republika Slovenija. Po seji odbora je predsednik Žan Mahnič v izjavi za medije dejal, da so poslankam in poslancem obveščevalne službe, policija in ostali pristojni za varnost pojasnili, da se v zvezi s petkovim napadom ve le eno stvar, to pa je, da se razen tistega, ki je to naredil, ne ve, kdo je ta napad izvedel.

Ob tem je dodal, da se takšni napadi tudi sicer dogajajo. “V zadnjih dveh letih so samo v gospodarskih družbah povzročili milijone evrov škode. Kar je problem, pa je, da gospodarske družbe takšnih napadov ne prijavijo, ker se bojijo, kaj bo s poslovnimi partnerji, kajti vsak takšen napad lahko prinese tudi krajo občutljivih podatkov. Je pa preiskovanost takšnih kaznivih dejanj, kot je dejala Policija, približno 44-odstotna,” je pojasnil Mahnič. Dodal je še, da Slovenija gradi infrastrukturo na tem področju. “Trenutno se izvaja dvotirni pristop, to je, da se pripravi zakon o kibernetski varnosti in se gre v njegovo izvedbo, trenutno to počne Urad za varstvo tajnih podatkov. V Sloveniji imamo resurse, znanje, tehnologijo, ljudi, ki to lahko izvedejo in bo k temu treba tudi pospešeno pristopiti,” je ob tem povedal poslanec SDS.

Nadalje je še ocenil, da je vidik varnosti le en problem, ki ga imamo, drugi problem pa je, da imamo na oblasti koalicijo, ki se tega ne zaveda. “Odbor za obrambo je glasoval o treh sklepih, ki so šli v smeri, da se naj zaščiti kritična infrastruktura, naj se jo ustrezno posodablja, naj se zagotovi finančna sredstva za kibernetsko varnost ter naj se vzpostavi agencija, to kar je Urad za varstvo tajnih podatkov, v skladu z Direktivo EU, ki bo skrbela, da se poveže vse entitete in se zagotovi varnost, toda poslanci SMC, SD in DeSUS so glasovali proti takšnim sklepom,” je pojasnil Mahnič in dodal, da so se zato po seji razšli brez sprejetih sklepov. “To pomeni, da se vladajoča koalicija Mira Cerarja do tega problema obnaša brezbrižno,” je sklenil Mahnič.

Na vprašanje o tem, ali smo prepozni z ustanavljanjem agencij oziroma uradov, ki bi skrbeli za kibernetsko varnost, Mahnič odgovarja, da smo absolutno prepozni. “Opozoril bi, da sem lani na seji odbora za obrambo, ko smo govorili o hibridnem vojskovanju, poudaril, da so eden od elementov hibridnega vojskovanja prav kibernetski napadi in takrat so se številni smejali, češ o čem se sploh pogovarjate in da smo si to kar nekaj izmislili proti Rusiji, ta petek pa smo videli, da je hibridno vojskovanje oz. kibernetika še kako aktualna,” dodaja poslanec SDS. Dodal je, da Slovenska vojska že od leta 2014 vzpostavlja sistem, ki bi bil učinkovit. “Tega v popolni operativnosti še ni, upam pa, da je petkov napad predramil marsikoga, kajti, lahko se zgodi, da nekdo vdre v sistem semaforjev in povzroči prometni kaos, žrtve, vpliva lahko na železnice, letalski promet, ne nazadnje nekdo lahko izključi tudi srčni spodbujevalnik nekomu. Skratka, vse to so številni izzivi, s katerimi bi se že morali ukvarjati, pa so to temo vsaj nekateri podcenjevali,” je bil jasen Mahnič. Ob tem je še dejal, da živimo v internetni dobi, kjer nam tovrstna tehnologija po eni strani lajša vsakdanje življenje, prinaša pa tudi številne nevarnosti, ki se lahko še povečujejo, če imamo vladajočo koalicijo, ki se tega ne zaveda  in glasuje proti dobronamernim sklepom.

C. Š.