Zemljarič živi v svojem svetu: Na zagovoru pred preiskovalno komisijo je trdil, da je njegovo delo humanitarno, o udbovski poslih v tujini “nima pojma”

Foto: YouTube. Janez Zemljarič.

Preiskovalna komisija o spornih zdravstvenih poslih pod vodstvom poslanke SDS Jelke Godec je v torek popoldne kot pričo zaslišala tudi nekdanjega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Janeza Zemljariča, ki se je seje komisije udeležil v spremstvu odvetnika. Predsednico komisije je najbolj zanimalo Zemljaričevo lobiranje v zdravstvu in njegovo vplivanje na poslovanje različnih naslednikov, zlasti njegovega znanca Simona Vrhunca – nekdanji šef Službe državne varnosti je posredno priznal, da je neregistriran lobist in da zloglasnega Vrhunca zelo dobro pozna, čeprav se v nikogaršnje delo bojda nikoli ni želel pretirano vmešavati. Vseeno pa Zemljarič ni želel povedati nič konkretnega o različnih Saftijevih podjetjih – KB1909, Mark Medical, Proteus in VegaFinanz, s katerimi se prav tako ukvarja preiskovalna komisija.

Vodjo preiskovalne komisije je zanimalo, kaj v resnici pomeni to, da je Janez Zemljarič častni član UKC Ljubljana oziroma kakšen vpliv ima v kliničnem centru. Nekdanji direktor, ki sicer velja za enega najzaslužnejših za izgradnjo modernega zdravstvenega centra v Ljubljani, je povedal, da je bil večkrat vabljen na “njihove prireditve”, to pa naj bi bilo tudi vse. “Izrazili so mi spoštovanje ob našem uspešnem delu, saj smo ta center gradili pet let in še danes uspešno dela,” je v svojem slogu zatrjeval Zemljarič.

Preberite še: Razkrivamo, zakaj Cerar “nagaja” Logarjevi komisiji – Njegova družina prijateljuje z zloglasnim konzulom, ki je posredno omogočil pranje denarja v NLB

Ker je tudi Simon Vrhunec pred časom v svojem zagovoru pred komisijo potrdil, da je bil v času njegovega službovanja v UKC Zemljarič vsaj dvakrat pri njem, je moral nekdanji šef Službe državne varnosti pojasnjevati, v zvezi s čim je še prihajal na obisk k direktorju centra. Povedal je, da se z Vrhuncem poznata še iz otroških dni, saj sta se njegovi družini zasebno pogosto družili. “Včasih sem ga obiskoval tudi na tovariških osnovah, kadar sem imel kako sporočilo zanj, sem mu to seveda povedal osebno, ali pa po telefonu,” se je izgovarjal Zemljarič, za katerega se sumi, da je lobiral za nakup dragih žilnih opornic od slovenskega podjetja Mark Medical, čeprav bi jih na Poljskem zlahka dobili za štirikrat nižjo ceno.

Zemljarič: Simon Vrhunec je imel vse potrebne kvalitete za vodenje kliničnega centra
Pa je Janez Zemljarič Simonu Vrhuncu kdajkoli svetoval, kako naj upravlja s kliničnim centrom? “Predvsem sem ga hvalil, saj se je zelo trudil za nadaljnji razvoj centra, sem pa mu tudi kdaj svetoval. Ne morem vam odgovoriti, ali je moje nasvete sprejel ali ne, saj to tudi ni bila moja dolžnost, da mu jih dajem. Niti mu jih nisem želel dajati, saj sem ga spoštoval kot sposobnega direktorja,” je zatrdil. Svetoval je predvsem v zvezi z izboljšanjem razmer za paciente, po svojih besedah je svoje delo kot član kolektiva opravljal izključno “dobronamerno«”.

Je pa Zemljarič razkril, da se v kliničnem centru že od prvega njegovega naslednika na direktorskem položaju držijo tradicije, da se vsi nekdanji direktorji dobijo enkrat ali dvakrat na leto in si izmenjajo mnenja, kako bi lahko še izboljšali UKC. Jelka Godec je od svojega sogovornika želela izvedeti resnico, če je kadarkoli poskušal vplivati na izbor direktorja, pa je Zemljarič kratko odgovoril, da se ne spomni. Zatrdil je, da mu tega ni bilo potrebno niti v primeru Simona Vrhunca, saj naj bi slednji imel vse potrebne izkušnje in bil tako ustrezno kvalificiran za svoj položaj.

Večkrat je zatrdil, da ni poklicni lobist
Čeprav se je v slovenskih medijih v preteklosti pogosto pisalo, da se je Zemljarič po odhodu pokoj pred razpadom Jugoslavije v prostem času ukvarjal predvsem z lobiranjem, pa na zagovoru pred preiskovalno komisijo ni dejal, da je tudi poklicni lobist. To vlogo naj bi opravljal izključno neuradno.

“Komisija za preprečevanje korupcije me je enkrat obravnavala, ker sem šel z nekimi predlogi, ker vodim neko podjetje, k ministru za gospodarske dejavnosti in mu priporočal, če bi se ministrstvo k projektu priključilo in sprejelo, in so to prijavili, a nič opravili iz tega,” je povedal Zemljarič. Ob dodatnih vprašanjih predsednice preiskovalne komisije glede lobiranj pa se je vmešal odvetnik, ki je dejal, da je njegova stranka podala o tem več kot izčrpen odgovor in da je nepotrebno, da se ga dodatno obremenjuje.

Godčeva je z vprašanji o lobiranjih vseeno nadaljevala, predvsem pa jo je zanimalo, ali je Zemljarič kadarkoli lobiral v zdravstvu ali pa za katerekoli drugo zadevo, pri čemer je Zemljarič dejal, da ne. “Ne izključujem pa tega, da sem marsikomu svetoval, še danes sem neprestano izpostavljen in ljudje me sprašujejo to, ono, tretje, in jim svetujem v okviru poznavanja problema, predvsem pa nisem svetoval za denar in kakšne druge umazane posle,” je še povedal in dodal, da za lobiranje in svetovanje ni prejel nobene denarne nagrade.

Sicer pa je Zemljarič trdil, da je njegovo delo predvsem humanitarne narave in da pomaga podjetjem, ki si želijo doseči določenega napredka. Zanimivo, kljub starosti se je natančno spomnil tudi datuma svojega nastopa in sestopa s funkcije direktorja SDV. To vlogo je opravljal med 1. januarjem 1974 in 9. majem leta 1978.

Foto: SDS. Janez Zemljarič.

V povezavi s Saftijem se spomni bolj malo, čeprav ga je SDV “spremljala”
Na vprašanje predsednice komisije Jelke Godec o tem, kaj ve o zamejski družbi KB1909, je Zemljarič odvrnil, da na žalost ničesar: “S temi podjetji nisem posloval, me niso iskali, me niso vabili, nisem bil v nobenih poslovnih stikih, za nikogar ne morem reči nič. To povem popolnoma iskreno.”

Podobne odgovore je Zemljarič podal tudi na vprašanja o zloglasnem podjetju Safti. “S tem smo se (v SDV) nekaj časa ukvarjali, preverjali smo nekatere poteze podjetja, ki so jih vlekli. Žal so se dosti držali zaprto.” Glede lastništva je povedal zgolj toliko, da ve, da je bila lastnica Ljubljanska banka in pa tudi nekateri primorski Slovenci. Dodal je še, da je bil sam zelo rezerviran do tega podjetja in njihove dejavnosti “in smo zato malo kontrole nad njihovim delom in njihovim financiranjem poskušali izvajati”. Ni pa znal povedati, kdo je financiral Safti.

“To, kar govoričijo nekateri, je neumnost. SDV ni imela denarja za tuje podjetje in tuje lumparije, če pa je to kdo vedel, pa mi nismo vedeli in ne mogli tega obravnavati, tako kot se sedajle vidi pri zadnjem podvigu, ki ga razčiščujemo. Govorim o tem perzijskem denarju, ki je šel preko Ljubljanske banke. O tej milijardi dolarjev. O tem sem izvedel takrat kot velika večina Slovencev oz. vsi Slovenci,” je na seji dejal Zemljarič. Zatrdil je, da so govorice, da je bil Safti v lasti Službe državne varnosti, popolna izmišljotina. “To je čisto navadna laž in kleveta,” se je razburil Zemljarič. Zatrdil je še, da v času njegovega vodenja SDV ni bilo mogoče dobiti denarja za financiranje slovenskih podjetij doma ali v tujini.

Ne pozna niti Daria Zuppina niti Harija Furlana
Pa podjetje Safti prek svojih hčerinskih družb deluje še danes? Zemljarič tega bojda ne ve, meni, da se ga preveč sprašuje in da je od tega že 25 let. Je pa Zemljarič povedal, da je slišal za podjetje Proteus, vendar pa nikogar ne pozna tam in ne ve, s čim se podjetje ukvarja. Podjetje pa bojda pozna zato, ker bere časopise. Tako Zemljarič tudi kakor ničesar ni vedel o tem, da je bilo podjetje Proteus ustanovljeno v Luksemburgu, prav tako ni vedel nič o tem, da je Proteus nato postal VegaFinanz in da je bil VegaFinanz lastnik Marc Medicala, ki je UKC prodajal predrage žilne opornice.

Zemljarič je v svojem zagovoru sicer še trdil, da so imeli v SDV veliko dela z jugoslovansko ekonomijo, ne pa z obravnavanjem poslov v tujini. “Smo bili v velikih težavah, izvoz ni šel, kriza je bila, finance so bile zlomljene in tako dalje. Ustanavljanje podjetij ni stvar federacije, mi nismo imeli okrog tega nobenega posla, se pa v Sloveniji tudi nisem ukvarjal s tem,” je še dejal ob vprašanjih glede poslovanja podjetij.

Govori se, da je Zemljarič imel informacijo, koliko denarja je odteklo iz Slovenije in se vrnilo v Slovenijo po drugih kanalih, a o tem ni želel dati nobenega konkretnega podatka. Prav tako je zatrdil, da ne pozna Daria Zuppina, člana uprave KB1909, prek katerega naj bi izvedel za vse posle omenjenega podjetja. Dejal je namreč, da se ga ne more spomniti. Zemljarič ne pozna niti vodje Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana. Slišal je že za to ime, a ga ne pozna, tudi ga nikoli ni videl v življenju in ni imel nobenega kontakta z njim. “Morda sem ga videl zgolj na kakšni sliki,” je povedal.

Kaj si torej Janez Zemljarič sploh misli o preplačilih v zdravstvu? Po njegovih besedah gre za umazane zadeve. “Že dolga leta o tem govorimo, pa nobene intervencije, da bi to počistili, da bi odkrili tiste, ki so to naredili, ker se ve, kdo je to naročal, kdo je plačal. Ve se za vsako bolnišnico, kdo je kaj naročal in kdo je kaj plačal,” je še povedal in za slabo opravljeno delo na tem področju okrivil policijo ter NPU. Sicer pa je preiskovalni komisijo zaželel, “da vsemu skupaj pridete do … kraja!”

L. S.