Ženski odbor SDS poudarja: “Nesprejemljivo se nam zdi, da povojna morišča ostajajo neraziskana”

Foto: Janez Turinek

Medvojno in povojno revolucionarno nasilje je na Slovenskem terjalo mnogo žrtev. Nekatera izmed grobišč iz tistega obdobja so že bila raziskana in urejena, večina med njimi pa na to še čaka. K njihovi ureditvi med drugim pozivajo svojci preminulih, pa tudi del slovenske politike, še zlasti stranka SDS.

Članice Ženskega odbora SDS so na seji Sveta ženskega odbora 24. septembra 2016 v Kopru sklenile predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju napisati pismo v zvezi z urejanjem izkopa žrtev vojnih in povojnih pobojev po Sloveniji. Po njihovem mnenju bi se lahko sredstva za načrtovani spomenik v Ljubljani namenilo za ureditev tega perečega področja, še zlasti zato, ker je urediti tovrstno zadevo “osnovna civilizacijska dolžnost” našega naroda, pa tudi zato, ker to pričakujejo svojci pomorjenih.

Grozljive razsežnosti povojnih pobojev
Izkopavanja žrtev pomorjenih med in po zadnji svetovni vojni kažejo na strahotne razsežnosti tedanjih dogodkov. V zadnjem času so pozornost javnosti pritegnila izkopavanja v Košnici nedaleč proč od Celja, kjer je bilo izkopanih okoli 500 skeletnih ostankov.

Za spomenik je denar, za izkop po vojni pobitih pa ne
Obstajale pa naj bi še druge lokacije, za katere se domneva, da bi lahko skrivale še večje število pomorjenih. Vendar pa zaradi domnevnega pomanjkanja denarja tovrstna izkopavanja ne morejo biti opravljena, kar se zdi nezaslišano, saj naj bi bilo obenem dovolj finančnih sredstev za postavitev spomenika v centru Ljubljane, ki naj bi stal približno 1 milijon evrov, tako na tisoče po vojni izvensodno pomorjenih še naprej leži v jarkih, breznih in rudnikih.

Izkopa si želijo tudi svojci
Že omenjene članice navajajo, da tudi ena od njih pogreša očeta in domneva, da bi njegovi posmrtni ostanki lahko ležali prav v Košnici. Za potrditev resničnosti svojih domnev je pripravljena posredovati svoj DNK, vendar pa je težava v tem, da ne obstaja baza, kjer bi se tovrstni podatki zbirali, kar je velika škoda.

Slovensko javnost šokirala Huda jama
Že leta 2009 je Slovence pretreslo odkritje povojnega grobišča Huda jama, vendar sedem let po šokantnem odkritju pomorjeni iz tega grobišča ostajajo nepokopani. Ovire za ureditev nastale težave naj bi bile predvsem finančne in tehnične narave, med drugim izbira neprimernih prostorov.

Poziv slovenskih škofov za pokop v Teharjah
Že pred časom naj bi duhovni pastirji slovenske Cerkve pozvali, da se pokop žrtev iz Hude jame uredi v spominskem parku Teharje, “saj je to že od vseh svojcev žrtev sprejeti kraj spomina na trpljenje.”

Članice Ženskega odbora SDS temu naklonjene
Predlagani rešitvi je prav tako naklonjen omenjeni odbor največje opozicijske stranke, saj bi to imelo tudi močan simbolni pomen. Obenem v omenjenem odboru še izpostavljajo potrebo po postavitvi ustreznih pietetnih obeležij v tem spominskem parku z izpričano zgodovinsko resnico o dogodkih na tem območju ter hkratno obrazložitvijo simbolnega pomena Teharij.

Pokop žrtev je civilizacijska dolžnost
Med vojno in po njej pobitih Slovencev, pa tudi preko 600 morišč na naših tleh, ki so posledica komunistične revolucije, se ne sme pozabiti. Odklanjanje finančnih sredstev za to pereče področje in neurejena obeležja, ki nosijo simbolni pomen za svojce pomorjenih, bi lahko kazalo na dejstvo, da naš narod še ni izpolnil “svoje osnovne civilizacijske dolžnosti”.

Načrtovani spomenik v Ljubljani naj bi bil sporen
Spomenik, katerega gradnjo se načrtuje v slovenski prestolnici, naj bi bil neprimeren, saj naj bi še naprej poudarjal ideološko razklanost v slovenskem narodu, zato se zdi da gre za potrato denarja, namenjenega za njegovo izdelavo, in bi bilo verjetno bolje ta denar nameniti za dokončno ureditev spominskega parka v Teharjah in za izkop žrtev v moriščih na Slovenskem ter za ureditev dostojnih grobov.

Spominsko obeležje žrtvam vseh vojn
V Ljubljani naj bi bil kmalu postavljen spomenik žrtvam vseh vojn. Dela naj bi se pričela še v septembru. Pogodbo zanj naj bi podpisalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zgradilo pa naj bi ga podjetje Gorenje projekt. Spominsko obeležje naj bi stalo na Južnem trgu v središču Ljubljane in bo po vsej verjetnosti dokončano naslednje leto. Sestavljeno naj bi bilo iz dveh med seboj povezanih stebrov, kar naj bi simboliziralo enotnost v dvojnosti.

Povojni poboji v številkah
Zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič navaja, da je na Slovenskem preko 600 evidentiranih morišč, vendar je bilo za posmrtne ostanke poskrbljeno le v primeru 27 tovrstnih grobišč. Po koncu vojne, torej leta 1945, naj bi revolucionarji pri nas pobili 15.000 domobrancev in civilistov, poleg tega pa še vsaj 100.000 ljudi drugih narodnosti. Posmrtni ostanki med drugim ležijo v kraških jamah in opuščenih rudnikih.

D. M.