Zgodovinar Žajdela: Komunizem pod krinko “narodno-osvobodilnega” boja dokazano zagrešil enega največjih zločinov nad kakšnim od evropskih narodov (1. del)

Foto: YouTube/wikimedia.commons.org

Slovenski zgodovinar in publicist Ivo Žajdela je v predgovoru knjige Črne bukve zapisal: “Prav prepotrebni ponatis Črnih bukev bo dokazal, da je bila ves ta čas po vojni komunistična Resnica neresnična. Neresnična zato, ker je bila skrbno odbrana, selekcionirana in tendenciozna, ker ni le zamolčevala cele vrste dogodkov, ampak je zamolčevala celo najbolj ključne dogodke iz časa okupacije.” Končni cilj te knjige kot je zapisal je z dejstvi razkrinkati enega največjih zločinov, ki jih je komunizem nad kakim evropskim narodom zagrešil, pod krinko “narodno-osvobodilnega” boja.

Tisoči in tisoči mrtvih Slovencev, razdejana domovina, padec v kulturne in gospodarske razmere pred sto leti, uničenje nenadomestljivih stvarnih dobrin ter kulturnih spomenikov, državljanska vojna in iz nje izvirajoči razdor ter oslabitev naše narodne sile – to so dejstva, s katerimi slovenski narod danes pred vsem svetom obdolžuje komunizem, njegove domače in tuje voditelje ter vse tiste, ki so komunistično delovanje na slovenskem ozemlju podpirali, zagovarjali ali opravičevali. Dokaze za to obtožbo navaja pričujoča knjiga.

Propaganda kot učinkovito orodje komunističnih prvakov
Komunistični prvaki v Osvobodilni fronti so izkoristili prav vsa propagandna sredstva, da bi “trdovratne” slovenske ljudske množice z njimi pridobili za “narodno-osvobodilno gibanje”. Za vsako politično skupino in usmerjenost so pripravili nova gesla ter izkoriščali vse momente, ki bi jim pri tem lahko koristili. V začetku so gnali silovit hrušč s slovensko narodno zavednostjo, z nacionalizmom, s frazo o osvoboditvi, združitvi in samoodločbi slovenskega naroda. Toda prav tedaj, ko je ta “nacionalistična” propaganda Osvobodilne fronte najbolj cvetela, je Boris Kidrič, tajnik Komunistične partije in tajnik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, na konferenci partije v mesecu juliju 1942 s poudarkom izjavljal: “Istočasno poudarjamo internacionalizem in se borimo proti šovinistom reakcije.” “Šovinisti reakcije” so za Kidriča in vodstvo slovenske Osvobodilne fronte vsi ljudje, ki proti internacionalizmu poudarjajo načelo slovenstva, načelo pravega nacionalizma.

Boris Kidrič (foto: wikimedia.commons.org).

Kako bi bilo moč priznati kake idealne ali narodne nagibe nekdanjim poklicnim zločincem in morilcem iz vodstva “narodno-osvobodilne vojske”, kakor je npr. “brigadni” poveljnik Stanko Semič, s komunističnim imenom Daki, ki se je večkrat bahal, da je sam z lastno roko poklal na desetine in desetine Slovencev? Ali morejo voditelji kakega narodno-osvobodilnega boja biti ljudje, kakor je politični komisar nekdanjega II. bataljona Dolenjskega odreda Majcen Nace, ki je v času najhujših komunističnih pokolov dejal: “Odlično delamo! Koder greva skupaj s komandantom Moretom Ivanom (ki je bil že pred vojno obsojen zaradi umora, op. pis.), povsod se vleče za nama rdeča črta. Samo midva sva jih v tem kratkem času nad tristo pobila. Pot v revolucijo se sijajno pripravlja!”

Kocbek: “Osvobodilni fronti ne gre več za zlom fašizma, ampak za posest in oblast”
V zločin nad slovenskim narodom, kateremu so dali ime Osvobodilna fronta, so jih gnali osebni nagibi, osebne strasti in osebna užaljenost, ne pa skrb za slovenstvo ali ljubezen do naroda. Pravo ozadje in nagibe njihovega izdajalskega dela proti slovenskemu narodu je brez prikrivanja in najbolje izrazil Edvard Kocbek v pismu, ki ga je 10. avgusta 1943 pisal nekemu svojemu somišljeniku v Ljubljani, v katerem pravi: “Ne gre nam (nam, to je Osvobodilni fronti, op. pis.) več za zlom fašizma, ampak za tisto zadnjo resničnost sveta: posest in oblast.”

Edvard Kocbek (Foto: wikimedia.commons.org)

Zveza z Angleži kot propagandno sredstvo
Zoran Polič, član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, je 26. julija 1943 govoril: “Med partizanskim moštvom in komando se pojavlja žalostno dejstvo, da postajajo anglofilski. Zvezo z Angleži smejo uporabiti kvečjemu kot propagandno sredstvo, njihove simpatije pa nikakor ne smejo biti na angleški strani, zlasti pa se ne smejo navzeti njihovega duha… Anglijo lahko uporabljamo v toliko, v kolikor s tem lahko slepimo ljudstvo, drugi strani pa, da izvlečemo iz Angležev, kar se le da.” Vrhovno poveljstvo “narodno-osvobodilne vojske” “zaveznice” Angležev in Američanov je dalo spomladi 1943 postreliti dosti vojakov in poveljnikov, ker so se preveč ogrevali za Anglijo. Protiangleški kurz v Osvobodilni fronti je bil v začetku tako hud, da so prijeli in takoj ustrelili vsakogar, ki je Angleže samo omenil.

Foto: iStock

Peto tako zlagano geslo, s katerim je Osvobodilna fronta skušala slepiti slovensko ljudstvo, je bila fraza o demokraciji, za katero in v imenu katere da se narodno osvobodilno gibanje bori. V imenu te “demokracije” je Osvobodilna fronta naročila streljanje znanih in neznanih ljudi, ki so si drznili o koristih slovenskega naroda misliti drugače kakor komunisti, v imenu te “demokracije” se je borila proti večini slovenskega naroda in z vsemi sredstvi skušala zadušiti njen glas; v imenu te “demokracije” je izvajala najhujše duhovno, politično in gospodarsko nasilje nad slovenskim ljudstvom.

H. M.

  • AlojzZ

    Zgodovinar Žajdela: Komunizem pod krinko “narodno-osvobodilnega” boja dokazano zagrešil enega največjih zločinov nad kakšnim od evropskih narodov (1. del)

    Nepomembno. Saj mu je nadškof Šuster na znameniti spravni slovesnosti v Rogu vse odpustil.

    • učko

      hahaha++++

    • RATATA

      Omenjeni odpuščevalec je dolgo bil za ohranitev yugoslovanske opcije.
      Tudi Šuštarju, kot küćanu osamosvojitev ni bila intimna opcija!

    • MižekFiga

      V Sloveniji živimo tudi ateisti, ki partiji nismo in nikoli ne bomo odpustili. Vsak zločin mora kasirati kazen. Ni druge poti!

    • janko

      To je čudovito, odpustiti! Ampak potem sledi še pokora ali kazen – šele potem si spet na “nuli”.

  • janko

    Že dolgo se sprašujem, kako sploh lahko levičarji pri nas vztrajajo v svoji politični opredelitvi, glede na v nebo vpijoča dejstva o zločinih njihovih tastarih !?
    Še posebno mesećniki, to je treba takoj prepovedati, to je norčevanje iz ljudi!

    • Mariborske ulice

      Vztrajajo, ker imajo korist. In ker se o tem v bistvu premalo ve! Resnica je pa tako huda, da si mnogi najraje zatiskajo oči in ušesa, saj ne morejo dojet. Če pa je Tito bil tak fajni, pa lepo smo živeli … Za znoret! http://www.mariborske-ulice.si

    • dež

      Tu bi se dalo pa kakšno o IQ Slovencev reči. Če je bil do l. 90 strah še lahko nekakšno opravičilo, ga od samostojne države naprej ni več. Pa je ljudstvo raje izvolilo Kučana za PD kot pa Pučnika.

      • MižekFiga

        IQ Slovencev ustvarja Forum družbeno političnih delavcev 571. Skriti pedri na RTV so najbolj kreativni.

      • Oregon

        je pa res, da so bile te volitve skrajno dvomljive, jasno nam ni bilo, kaj vse so sposobni prekaljeni komunisti tudi na volitvah, glede na to, da so se skoraj 50 let “izobraževali” na tem področju, ker v Jugi ni bilo niti enih normalnih volitev, le potrditve. Zložincev. To je bilo vse od demokracije. Dosmrtni predsednik pa to… Halooooooo??

      • RATATA

        Propaganda preko uzurpiranih medijev je vsemogočna!

  • Snorri Sturluson

    Od česa so te bli toti komunisti tak fukjeni ?

  • althar

    Več kot očitno je, da so nas 1941 napadli 4 okupatorji – nemški nacisti, italijanski fašisti, madžarski hortijevci in sovjetski komunisti. Prvih treh smo se s pomočjo zaveznikov otresli, zadnji, od vseh štirih najbolj krvoločni, pa so nas uspeli okupirati in nas po svojih mafijskih dedičih tlačijo še danes.

    • RATATA

      Hrvatsko-NDH si preskočil!

      • janko

        ja, toti so nam pravkar zavzeli spet nekaj ozemlja in morja (arbitraža).

        • RATATA

          Zavzeli so lahko, ker so jim “naši” to omogočili, saj niso v Memorandum predložili dokazil o tem, kar nam, slovenskim Deželam/Sloveniji pripada!

        • RATATA

          Iz Mladine v letu 2000: ………
          …….Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je potem diktiral sklepe. Pod točko pet je pisalo: “Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za notranje zadeve, da takoj zagotovi stalno prisotnost policije na levem bregu Dragonje v katastrski občini
          Sečovlje.”
          Naslednji dan je parlament potrdil ekipo ministrov, ki jo je predlagal dr. Janez Drnovšek.
          Ministrstvo za notranje zadeve sklepa, da mora zagotoviti stalno prisotnost na levem bregu Dragonje v katastrski občini Sečovlje, ni uresničilo. Drnovškova vlada je po treh tednih sklep Bajukove vlade preklicala.

      • althar

        Jep, imaš prav. O tem nisem vedel nič, zdaj pa sem na Wikipediji videl, da nam je NDH takrat vzela pet naselij, oziroma približno 20 km2. Torej imamo med okupatorji 1941 še hrvaške ustaše, vsega skupaj torej 5 okupatorjev. Hvala za opozorilo.

        • RATATA

          Drzhava NDH, ki jo je Zagreb razglasil tisti hip, ko se je podrla Jugoslavija, je bila do svojega konca zvesta zaveznica sil OSI.
          Sodelovala je pri vojnih operacijah Hitlerjeve koalicije, hkrati pa izvrshevala dejanja agresije na slovensko ozemlje in slovenske ljudi.
          Ni se obotavljala niti pobijati Slovence v svojih unichevalnih taborishchih, ko ji ochitno ni zadoshchalo moriti civile po Gorjancih.
          Najhujshe dejanje agresije nad slovenskimi ozemlji s spremljajochimi pojavi nasilja, streljanja in ropanja je zagreshila tik pred kolapsom, ko je z vso svojo vojno silo poskushala prekorachiti Slovenijo, da bi se vdala Anglezhem na Koroshkem.
          In ta agresorska, nacistichna drzhava je po popolnem porazu in unichenju njene vojne sile namesto kazni in procesa denacifikacije dobila nagrado v obliki obsezhnih ozemeljskih pridobitev na rachun Slovenije.
          Dobesedno shokantno dejstvo. Zasedla je skoraj celotno Istro z Reko in kvarnerskimi otoki. Ozemlje, ki nikoli v zgodovini ni bilo pod upravo Zagreba, marvech slovenskih mest Ljubljane in Trsta. Prav tako je (znova) zasedla Chakovski okraj do sotochja Mure z Dravo in obmochje Shtrigove, kjer je zagreshila she po vojni poboje velikega shtevila Slovencev.

          http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp83/andle83/nekaj83.htm

          • soc

            Ustaši so med vojno povzročili 800 slovenskih žrtev po aktualnih številkah Inštituta za novejšo zgodovino (ni partijsko kontroliran, kot gotovo veš). 900 je bilo v teh letih slovenskih žrtev pri nesrečah z orožjem. 1.900 so jih terjale operacije (pretežno bombardiranja) zavezniških sil. Rdeča armada jih je dokazano pobila 5.000, od tam se jih ni vrnilo nadaljnjih 20.000 (!!!).

            Ne vidim namreč razloga za spodbujanje sovraštva do sosedov, njihovi komični megalomaniji navkljub. Sovražnik slovenstva je med nami, vsakodnevno jih srečujemo po ulicah, beremo njihove članke, poslušamo njihove izjave. Slovenska levica, dedič NOB, je tisti, ki nas pelje v prepad, ne Hrvati.

          • RATATA

            Zaradi bratstva in edinstva se ni spregovorilo o tem nikdar nič.
            Na kozlanje mi gre nasilništvo hrvatske enako kot prekleta nepokončnost “naših” (ki sicer niso moji, ne vem pa kakšni bi moji sploh bili(?)).
            Hrvatska z vso podporo Vatikana, ki jo izrablja, nas ne mara!
            Genocidna hrvatska politika vzgaja hrvatski “narod” v prav takšnega kot je njena politika sama. Temelji na ponarejanju in lažeh(!) in to me moti!!!
            Se pa strinjam, “Slovenska levica, dedič NOB, je tisti, ki nas pelje v prepad”…. saj med drugim tudi omogoča hrvatski, da je pridobila naša ozemlja, naše ljudstvo in gospodarske družbe…

          • soc

            Naša levica v celotnem obdobju privatizacije dela z roko v roki s Srbi, Hrvatje so ji odvratni zaradi katolicizma in strastne želje biti del EU, ne pa nove rusofilne Juge. Kolinska in de facto takrat že bankrotirani Mercator sta edini zadevi, kjer so pripustili Hrčke. Slednjega zgolj zato, ker so (po Srbijankovićevi zaslugi) verjeli v možnost jugoimperija Mišković-Todorić-Mercator, pa se nikakor ni izteklo.

            Kar se mene tiče – stran od vseh Balkancev. Srednja Evropa je naše edino upanje narodnega preživetja.

          • RATATA

            Tudi kar se mene tiče – stran od vseh Balkancev, saj te nategne že ko se s tabo objema.
            No, RAUSnejo naj vsi pritepenci preko Drave, Sotle, Kolpe in Rečine. (ne me šuhtat ;-), ker se težko umirim, kar se ćapcev tiče hehe.

          • Olga

            Da, Višegrajska skupina.

      • samsara

        Pa küćana tudi.

        • RATATA

          kiićana je lažje preskočt kot obhodit hehe

  • antimur

    Kako ne bi bili komunisti od zblojene drhali oboževani, če podpirajo vse, kar ni v naravi pravega Slovenca. Predvsem kriminal, krajo in tudi zločin, pederstvo in lezbaštvo, jugoslovansko idejo, migrantsvo, drogeraštvo, skratka diši jim vse, razen domoljubje in slovenstvo, sta pa za te zombije hujša kot za vampirja česen.

  • Janez

    VROČE POLETJE
    IN
    VROČA JESEN SE NAM OBETA OB TAKIH TEMAH. Se strinjam.
    POKOMUNISTIČNE STRANKE SE MORAJO ODREČI, TUDI OBSODITI – SVOJO PRETEKLOST.
    IN
    SE OPRAVIČITI VSEM NAM , VSEMU PREBIVALSTVU SLOVENIJE.
    ZLASTI PA?
    Potomcem in sorodnikom pomorjenih večinoma čisto ok domobranskih fantov in očetov.
    In
    Ostalih, ki so bili prizadeti zaradi nasilnega , morilskega vsiljevanja komubizma ! L.r. J. KOMENDA
    P.S.
    “NAŠEMU ” ZAGOVORNIKU ZLOČINSKIH, NESODNO MORILSKIH
    KPS STALIN PARTIZANOV KIDRIČA&COMP – ENO – PESEM ZA “UMRET” . L.r. Janez KOMENDA
    P.S.
    Slavna mehiška pesem o “smrtni zapitosti” od ljubezni.
    Tres grandes :PA TODO EL ANO
    https://www.google.si/search?client=tablet-android-samsung&biw=1280&bih=800&tbm=vid&ei=m6CDWfq0MIWta4efjYgB&q=tres+grandes+pa+todo+el+ano&oq=tres+grandes+pa+todo+el+ano&gs_l=mobile-gws-serp.3…28300673.28347825.0.28349150.63.62.0.1.1.0.462.9143.0j61j4-1.62.0….0…1.1j4.64.mobile-gws-serp..0.61.8917.3..0j41j0i19k1j0i8i30i19k1j0i30i19k1j0i30k1.foZ0jhSxCew

    • MižekFiga

      Al pa tista:
      Hej tovariši, pod orožje vsi, ……..
      Prava ljubezen do zabušavanja in denarja zmaga vedno(?).

      • Janez

        Tisto !
        JE HINAVSKO NEISKRENA KP AGITPROP PESEM,
        KI JE ZAVAJALA
        SLO LJUDI V TEŽKIH ČASIH. Na eeznam ” grdih” pesmi. – z njo. L.r. J. OOMENDA

  • totex39

    Bolj se jezimo in pišemo, vedno več argumentov kaže, da se tudi v današnjem času ne bomo rešili komunističnega sistema, ki prihaja zelo vidno na površje.

    • zokispoki

      Na lahek nacin, iz naslonjaca, pac ne bo slo.

  • Ana Job

    Največja žalost pa je v tem, da nam potomci morilcev slovenskega naroda še vedno vladajo in nadaljnjo uničujejo državo. Razpostavljeni so na vseh ključnih položajih, medtem, ko se inteligenca seli v tujino.

  • Johan

    Uničit bando

  • andreas82

    Vsak Slovenec naj spozna

  • montyamp

    GORJE NARODU , KO PRIDE MORILSKI HLAPEC NA OBLAST .

  • Olga

    Zločince je treba postaviti pred sodišče in v zapor! Ker krivosodje tega ne bo naredilo, ker ni “dokazov”, se je treba obrniti v tujino! V Nemčiji gre v zapor 96-letnik, ki je bil računovodja v Auschwitzu in skrbel za pokradeni denar!
    Komunistični zločinci so enaki nacističnim in sodijo za rešetke!

    • dr Janez Sveti

      To pa podpiram, Olga. Kosilo je že?
      DR Janez Sveti genij

      • Olga

        Da! Ste lačen?

        • dr Janez Sveti

          Ne. Dražim te, pa mi ni uspelo :)
          DR janez Sveti Nahajiv

    • samsara

      Ko bo 1,57 ali manj enkrat v zaporu, zanj ne bo več povratka, ker si takšne entitete v svoji bližini ne želi nihče. Niti sedanji zavezniki-ritolizniki.
      No, Repetov utegne biti izjema, pa njegov tržaški ekvivalent, a tadva ne štejeta.

  • Lustrator

    Potrebna je lustracija (seveda tudi z zapornimi kaznimi) ne le za same udeležence v revolucionarnem boju, ampak prav vseh tistih, ki ta boj kakorkoli podpirajo/opravičujejo/simpatizirajo – VSEH. Tisti redki danes še živeči posamezniki, ki so posredno ali neposredno sodelovali pri revolucionarnih zločinih (bodisi v okviru partizanov, ozne/udbe, partijske sfere, propagandisti, “akademiki”,…) bi morali za storjeno odgovarjati pred sodišči ne glede na starost – ne le zaradi zapoznelega zadoščevanja načelu pravne države, ampak tudi za njih same, svojce njihovih žrtrev in prihodnje generacije, ki bodo poznale poti na katere civiliziran človek ne sme nikoli(!) stopiti. Ostra obsodba in zaplenjenje nakradenega premoženja, ki se porazdeli med svojce žrtev komunizma, bi v teh primerih zadostovala – pri svojih letih namreč slovenski družbi in demokraciji niso več tako nevarni, d abi jih bilo potrebno, starčke, ravno zapirati. Menim pa (morda v nasprotju z mnenjem večine), da bi morali najostreje procesirati in kaznovati vse tiste, ki so poskrbeli za prenos “tekovin revolucije” iz totalitarne Juge (kjer je bilo to do neke mere obvezno za vsakega državljana) v demokratično Slovenijo. Biti komunist v komunističnem režimu je sicer hudo, a na nek način “duh časa”, ostati komunist po tem, ko se menja državna ureditev, pa je moralno še bolj izprijeno – gre za zavestno, sadistično vztrajanje pri zločinu. Z besedo “komunist” seveda nimam v mislih nekdanjih članov komunistične partije saj so ti lahko bili komunisti ali pa tudi ne, ciljam na prav VSE tiste, ki na kakršenkoli način simpatizirajo z rdečo zvezdo, partizanstvom, srpom in kladivom, Titom, internacionalsocializmom, samoupravljanjem, protiimperializmom in ostalimi svetimi kravami rdečega totalitarizma. In z besedo “vse” ne mislim le na politični in gospodarski vrh, ki od tega dobro živi, ampak prav na vse polnoletne državljane republike Slovenije, ki na kakršenkoli način prispevajo k temu, da se zločinski režim še tri desetletja po formalnem zrušenju, ohranja na oblasti. Za razliko od njihovih ideoloških vzornikov, ki so med in po vojni klali, plenili, posiljevali, zasramovali in izganjali, so generacije rojene po vojni tiste, ki zaradi svoje vitalnosti DANES predstavljajo Sloveniji in sploh evropski civilizaciji veliko resnejšo grožnjo kot 95 letni starčki. Pa naj gre za harmonikarje, ki na gasilskih veselicah veselo preigravajo partizanske koračnice, študente sociologije, ki javno sanjarijo o “krasnem novem svetu”, ki ga prinaša Marksova misel, prodajalke sadja, ki je prepričana, da je bila osamosvojitev Slovenije napaka, ker je bilo v komunizmu več pravice in služb, avtomehanike, ki imajo na stenah izobešene Titove plakate in so prepričani, da so za današnji krah Slovenske družbe krivi “imperialisti” in “klerofašisti”, ki so jih po vojni “še premal pobil” in pa seveda vse tiste družbenopolitične delavce, ki tako ali drugače prispevajo k ohranjanju totalitarne miselnosti svoje publike (kulturniki, akademiki, novinarji, medijsko izpostavljene osebnosti,…). Torej lustracija vsaj milijona Slovencev in Slovenk? Če želimo zares in za vedno ozdraviti Slovenijo rdečega raka, bo pač premalo, če položimo zgolj obliž na mesto kjer “najbolj boli”. Ja, tako radikalno bi bilo potrebno poseči v družbeno tkivo, ker nas je leta 91 preveč “bolelo” dezinficirati tistih nekaj centrov moči. In vsako leto bo huje.

    • sprehajalec

      Dobro napisano. Nekoč dolgo nazaj sem zasledil, da je bila v treh državah na svetu revolucija avtohtona. Rusija in Kitajska zaradi aziatske tradicije vsemogočnega monarha, ki je imel v lasti tako duše kot premoženje svojih podanikov. Komunizem te tradicije ni prekinil.

      Ter Slovenija, zaradi socialne note komunizma, ki je sovpadala z Hlapcem Jernejem, Martinom Krpanom in Kmečkimi punti ter nek krik po uporu vsem in vsakomur. Vsaj teoretično. Samoupravljanje je udejanilo zgodovinsko težnjo Slovencev, Vse je od vseh, vsi so pametni, pa nihče ni na koncu nič kriv. Pa izenačilo je samoupravljanje standard sosedov v ulici.

      Zato je v Sloveniji ta mentaliteta tako zakoreninjena in dogajanje v 80tih pravzaprav ni bilo usmerjeno proti komunizmu, ampak proti Srbom. Nasilni razplet dogodkov je prikril tisto, kar bi definitivno sledilo čez nekaj let s takratnim sistemom, bankrot velikega dela Tozdov ter države, saj niti ena reforma ni posegla v obstoječe strukture v takratni Jugoslaviji. Ostal je vtis, da bi še naprej šlo, kot je šlo, kar je velika iluzija. Samo samoupravljanje pa se je s svojimi pogodbami preselilo na Javno in državno.

      Ker streznitve ni bilo nikoli, danes plačujemo za to.

      • Jovo Jamnica

        Veseli me, da se moje “blodnje” prijemajo…

        • sprehajalec

          Jovice, to je moja teorija že zelo zelo dolgo. Prastara želja Slovenca je vedeti o sosedu vse, pa imeti več oziroma vsaj enako kot on….

      • Lustrator

        “Ter Slovenija, zaradi socialne note komunizma, ki je sovpadala z Hlapcem Jernejem, Martinom Krpanom in Kmečkimi punti ter nek krik po uporu vsem
        in vsakomur.”

        Zanimiva, že slišana teza, a se z njo ne morem strinjati – v Sloveniji ni bila revolucija niti najmanj spontana – nasprotno, tako malo komunistov kot je bilo v Sloveniji v trenutku njenega pričetka, bi težko našel drugje po Evropi. Slovenija je bila še konec 19. in v začetku 20. stoletja izrazito katoliška, narodnozavedna in močno protikomunistično nastrojena. Tisto, kar je (poleg seveda strahu, ki je bil ključni faktor) potegnilo mase v revolucijo in njeno (na trenutke celo spontano, “avtohtono”) ohranjanje, je izviralo kvečjemu iz ostalin panslavizma, ki pa ima dejansko izvor ali pa vsaj močan dejavnik v “kriku po uporu” od tisočletja germanskega škornja. Komunisti so to moment (ki se je v 19. stoletju celo smatral za domoljubnega – kar je bilo takrat vse kar je bilo protinemško) zgolj izkoristili in svojo vsiljeno (ne pozabi, da so morali za to pobiti ali izseliti skoraj 10% prebivalcev, ostali so bili ustrahovani!) revolucijo hermetično zaprli pred zunanjimi vplivi preko SFRJ – bratskega zavezništva južnoslovanskih narodov.

        Toliko na kratko o tem, s preostankom se moram kar strinjati, nadaljevanje morda na kakšni drugi temi.

        • sprehajalec

          Bom popravil izraz, ni bila spontana seveda, vendar je “dobro sedla”. Kar lahko občutimo še danes….

          In kljub vsemu do neke mere avtohtona, saj sama komunistična gverila ne bi uspela obstati, če ne bi imela določene podpore s strani dela prebivalstva.

          Mislim pa da je bila ta teza o zanešeni in avtohtoni revoluciji poučevana na Kardeljevi univerzi v 80tih.

  • MEFISTO

    Komunizem je genocidna ideologija, komunisti in drugi vroči rdečkarji pa izvajalci permanentnega genocida.

    Na gornjih slikah sta dva, ki sta zelo zaslužna za slovenski genocid.

    Komunisti se še vedno sklicujejo na legitimnost, ki naj bi jim jo dal Kocbek s svojimi pokvarjenimi krščanskimi socialisti.

    Kot da se iz zgodovine niso nič naučili, Ljudmila Novakova s Peterletoom in Kučanom v ozadju ter s Toninom, Vrtovcem in drugimi ob boku ponavljajo lekcijo, zaradi katere so Kocbekovi tudi padli in umazali slovensko krščansko zgodovino.

  • dr Janez Sveti

    Dejstva, ki so razgledanemu Slovencu, znana že več let. Glede izjav sem bolj zadržan, saj je težko izjave potrdit, kakor tudi zanikat. Sklepamo pa lahko, na osnovi zverinsko pobitih nedolžnih civilistov., da so bili poveljniki morilski psihopati, ker drugače nebi dovolili početi teh grozodejstev.
    DR Janez Sveti genij

    • sprehajalec

      Ni šlo za klasične poveljnike klasičnih vojska. Šlo je za revolucijo in poveljnike prekaljene komuniste v predvojni ilegali, s tradicijo Boljševistične revolucije ter Španske državljanske vojne. Kot taki so sovražili obstoječi red, samo življenje pa jim ni pomenilo nič. Razen lastnega.

      Sama boljševiška revolucija nosi v sebi klic po krvi in izkoreninjenje starega sveta brez milosti ter postavitev novega.

    • althar

      Prej bi rekel ideološko indoktrinirani, čeprav je bil verjetno tudi kak skriti psihopat med njimi. Enako, kot današni vahabitski islamistični teroristi – versko (=ideološko) indoktrinirani do statusa poslušnega orodja, čeprav osebnostno večina od njih verjetno sploh ni motena.

  • Slovenec 33

    Lahko lažejo in prikrivajo svojo veleizdajo pod krinko osvoboditeljev.

    Dejansko so omogočili nadaljevanje okupacije slovenskih dežel po koncu druge vojne s tem, da so pravo slovensko vojsko, ki bi dejansko omogočila osvoboditev slovenskih dežel s pomočjo Angleških krtov razoroženo potolkli.

    Veleizdajalci slovenskega naroda in okupatorji nikakor ne morejo dojeti,
    da “naprodaj mi nismo Sloveni nikdar” in da vemo, da nas okupatorji in
    izdajalci slovenskega naroda zatirajo že od 1. 12. 1918 naprej in da so
    nad nami že genocid izvajali, na kar nas spominja nad 600 grobišč po
    slovenskih deželah.
    Zatirajo in ropajo nas še vedno, ob podpori topoumnih
    produktov usmerjenega izobraževanja pod vodstvom fdvizma, LGBTQ izrodkov
    in sorošistov.

  • totex39

    Dokler bodo pri nas apatični volivci še vedno volili nastavljene jugonostalgike ne bo možna normalna ureditev, zato bo potrebno v to smer narediti nekaj konkretnega.

  • xtc

    Komunbisti nebi nikoli prišli na oblast in se na njej obdržali,če nebi toliko pobijali poštenih,pridnih,izobraženih in podjetnih Slovencev z ugledom in spoštovanjem,njih namreč ni spoštoval nihče,saj je šlo za lumpenproletariat,kriminalce,zločince in drug vrse družbenega roba oz,bande.

    • MEFISTO

      Komunisti bi se morali vsak dan posebej zahvaljevati Hitlerju in Musoliniju in jima poljubljati smrdljive noge.

      Brez njiju in okupacije ne bi nikoli in nikdar prišli na oblast.

      Tako pa so lahko navidezni narodno osvobodilni boj izkoristili za revolucijo in državljansko vojno ter na koncu z grobo in krvavo silo brez volitev prevzeli oblast in jo obdržali.

      Veliko krivde nosijo tudi Kocbekovi krščanski socialisti, ki so prvi izdajalci domovine in slovenskega naroda, ter predvojna Slovenska ljudska stranka, ki ni ne pred vojno in ne po osamosvojitvi znala bika zagrabiti za roge.

  • Najplemenitejši

    Če ne bi bilo partizanov, tudi Slovenci ne bi več obstajali!

    • Olga

      Brez partizanov Slovenija ne bi imela toliko žrtev! Prav tako bi bila normalna Evropska država in ne komunistična kloaka!

      • Najplemenitejši

        Kolaboranti so si sami krivi. Vedeli so, da je sodelovanje z okupatorjem veleizdaja in točno so vedeli, kaj jih za ta zločin čaka. Kazen so prejeli upravičeno v imenu ljudstva, pravici je bilo zadoščeno! Slovenci pri teh dogodkih ne vidimo nič spornega.

        • sprehajalec

          Veleizdaja česa? Države Slovenije? Države jugoslavije, ki je položila orožje in se predala, s tem so pa odpadle vse podpisane pogodbe o prisegi?

          Veleizdaja česa?

    • MEFISTO

      Nasprotno, precej več bi jih bilo!

    • soc

      Če ne bi bilo toliko bebcev tvoje baže, potomcev revolucionarnih klavcev in povojnih dobičkarjev, bi morda lahko kot narod normalno zaživeli. Morda.

      Kot sem ti že napisal, slogan ciničnega razumništva je – bebce na vrvice! Tudi tebe, upam, tvoja čaka, ne predolga. Zdaj pa greš tudi v tej inkarnaciji na shit listo, počivaj tam v miru.

    • tramal

      Samo tako zabiti kot si ti.

    • sprehajalec

      Tudi norvežani so izginili in danci, ker niso imeli partizanov. Imaš verjetno kar prav.

      • Najplemenitejši

        Poglej na wikipediji, kdo je bil Vidkun Quisling! In kaj so z njim Norvežani naredili!

    • von Rhein

      Z nekajletnim zamikom se bo to zgodilo,ker so bili.

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKI ZLOČINI
    (Prepis knjige)

    Kot sem obljubil začenjam s prepisom zločinov Fašističnega domobranstva, ki jo je izdala komisija za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih hlapcev pri predsedstvu SNOS, ki jo je sestavil predsednik komisije dr. Makso Šnuderl. “PREKLETI, TISOČKRAT PREKLETI MORILCI, KI SLOVENSKIM MATERAM UBIJATE MOŽE IN SINOVE ZA JUDEŽEVE GROŠE”! BECELETOVA MATI.

    • Minovak

      Pričevalci – na Barbarin rov, tankovski jarki in še 648 drugih (ki se še odkrivajo) se pa ne odzivaš, kaj… Vso svinjarijo so rdeči klavci počeli PO VOJNI, ko nobeden od njih ni več imel orožja in temu rečemo GENOCID nad lastnim ljudstvom, saj vemo koliko je bilo domobrancev in koliko pobitih ( 100 domobrancev : 10.000 pobitih nedolžnih, tudi ogromno otrok. Za vse to so dokazi, zato raje nehaj s svojimi prikazovanji zločinov, kajti “krivce” so pobili vse do zadnjega…ostalo je bil rdeči pomor lastnega ljudstva! Saj vem, da dobiš honorar z “one strani” a s tem samo krepiš še večji odpor do vsega rdečega, ki je prineslo Sloveniji nazadovanje in bedo.

    • traktor

      Je pa izredno zanimivo, da so pri vseh domobranskih zločinih zapisana imena, tistih, ki so morili, na nasprotni strani je pa moril sveti duh, a ne? Nikjer nobenega imena.

      • tramal

        Dobro da ga imam blokiranega in da mi ni treba brati njegovih bedarij.

  • PRIČEVALCI

    UVOD

    Okoli mene je sijoče poletje. Zelenje, ki se bohotno zgrinja vsenaokrog, kar kipi rodovitnih sokov. Vse sama volja do življenja. Na mizi pred menoj se kopičijo akti. Debeli snopiči povezani z vrvico, kupi časopisov, knjig in brošur,seznami,dopisi, poročila.., slovenski, italianski in nemški. Ob meni so zložene skladovnice arhiva italianske pehotne divizije “Isonzo”, nekoč tako imenitne in vsemogočne oblasti v Novem Mestu. Zdaj so to le še klavrni ostanki birokratizma. A za nas so zanimivi! Vsebujejo navodila kako naj požigajo, morijo, odganjajo ljudi v ječe in internacije, poročila o izvršenih umorih in nasiljih. KRI… V aktih na mizi so poročila o nasilju bele garde, to je prostovoljne protikomunistične milice, po italiansko MVAC. Milizia Volonteria Antikomunista, plave garde, mihailovičevcev, rupnikovcev ali kakor so se končno zedinili, slovenskih domobrancev DMB. Spet kri, sama slovenska kri, ki so jo začeli pretakati poleti leta 1942 belogardisti, ko so začeli napadati skupaj z italiansko vojsko partizanske enote. In tam ob robu mize dve knjigi “V znamenju osvobodilne fronte” in “Črne bukve”. Nasmeh mi sili na ustnice. smejati bi se moral če ne bi bilo toliko tragike v strahotah, ki so opisane v teh knjigah, toliko zlobe in laži, podlosti in potvorb (NAM JE ZNANO DANES ZOPET POTVARJAJO IN LAŽEJO, SO ŽEJNI NOVE SLOVENSKE KRVI?) tU JE DOKAZ KAKO POSTANE NESREČA NARODA POZORNICA POLITIČNIH ŠPEKULANTOV IN BRATSKA KRI PROPAGANDA. … vse skupaj krvava farsa v igri političnih pokvarjencov in spet kri kri kri in sama kri. Zdaj se mi zdi, da je vse rdeče okrog mene. Rdeči kolobarji se prepletajo od italianskih snopičev čez poročila o domobranskih nasilstvih do teh umazanih knjig. In v ozadju se mi riše v plamenih hiš in vasi, ki tako strahotno rušijo zlasti primorske domove, kakor Mene Tekel Ufarsin, napis.

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKO – FAŠISTIČNI TEROR II DEL.

    Tako se bohotno razraste laž in zagospodari po časopisih, tisku sploh, govori na javnih zborih in s prižnic, glasno in prišepetavajoče. Ljudje begajo, postajajo malodušni, dvomljivi in omahljivi. Peklensko spačeni smeh nekdanjih gospodarjev nad usodo naroda pa spremlja uspehe le tega – domobransko fašističnega terorja.
    Nekdanji gospodarji! Da, to so oni ki vidijo, kako curlja poslednji prašek v peščeni urinjihove oblasti nad usodo in dušami slovenskega naroda. Mogočno se je dvignil najboljši del slovenskega naroda v odpor proti tujemu okupatorju. Zvezal se je z bratskimi južnoslovanskimi narodi v močno vojsko pod svojim voditeljem TITOM, pridružil jo velikim zaveznikom in tako vzel usodo svojega naroda v lastne roke.
    In narod v primorju, na štajerskem, gorenjskem in dolenjskem in predvsem v beli Ljubljani se je zgrnil in strnil okoli novega gibanja, ki se mu pravi Osvobodilna Fronta .

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKO – FAŠISTIČNI TEROR

    Teror na življenji, ki hodi ponoči po vaseh, po Barju, po Kozlarjevi gošči, ob cerkvici sv. Duha, po bregovih Ljubljanice in valovih Save, skozi Brkine in po Cerovem, po vaseh in obronkih svobodnega ozemlja, v temnih nočeh in se izdaja le z ostrim jekom strela, s topim udarcem kopita puške, s pridučenimi kriki smrtne groze, s pljuskom v valove Save. Razmesarjena, od strelov prerešetana, od vbodljajev zmaličena, od pobojev razbita, naplavljena, izorana, zoglenela, napol strohnela trupla in nenadni grobovi po gozdovih pa molče obtožujejo domobransko fašistični teror nad Slovenci. A to ni dovolj. Vse ni mogoče pokončati z orožjem. Še hujši je teror nad dušami. Ukloniti je treba narodu svobodno voljo, streti mu njegove misli, ki se izvajajo skozi mračni kaos dobe k spoznanju resnice, zajeti je treba njegovo mišljenje in ga pod strahovitim pritiskom tisočkrat povečane in neprestano ponavljane laži prisiliti v smer, ki je zaukazana. Zato pa je treba poseči za najdražjem pri ljudeh, po njihovih verskih čustvih. Vero ti hočejo vzeti! Brani jo! V imenu Kristusa kralja in po gospodarski skrbi ki je osnova za obstoj:”Zemljo ti bodo vzeli! Brani jo! Zadeti je treba narodni ponos.”Brezdomci so ki ti bodo vzeli domovino”. Razvneti je treba globoki čut za poštenost, pravičnost in dostojnost:” morilci so, ki se naslajajo v krvi, roparji, skrunilci mladine!” In kadar so v vprašanju in nevarnosti tolikšne osnovne dobrine, je v silobranu dopustno sleherno sredstvo, ne le oborožena borba zoper lastnega brata ampak tudi umor, uboj, da, celo narodno izdajstvo, zveza z okupatorjem, s katerimkoli, najpoprej z Italianom, potem Nemcem, pa čeprav s samim peklenščkom. TAKO JE RKC NAŠČUVALA DOMOBRANCE PROTI LASTNEMU NARODU IN PRAV TAKŠNE TEISTE LAŽI ŠIRIJO DANES MED LJUDI!

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKO FAŠISTIČNI TEROR III DEL.

    Zdaj hoče narod sam sebi vladati s svojimi organi oblasti, ne več s poslušnim uredništvom od zgoraj navzdol, ampak s svobodno postavljeno ljudsko oblastjo od spodaj navzgor! To je treba za vsako ceno z vsemi žrtvami preprečiti, kajti gre za vse, zares,prav za vse in zato je potreben, upravičen in svet – domobransko fašistični teror. Peščica razumnikov, ki stoji na čelu klike v zaščiti okupatorja dobro ve, kako teče voda. Niso neumni in ne dvomijo da bo zmagala in še zmaguje tista vojna stran s katero je zvezana Osvobodilna fronta. Zavedajo se položaja, ki bo nastal, ko si bodo narodi jemali pravice. Združili so se z okupatorjem, s sovražnikom! Vsak otrok ve da je bila od njih postavljena bela garda del italianske vojske, da se je borila proti partizanski vojski, da so bili politični voditelji v zvezi z italijanskim visokim komisarjem, da so se oni šli poklonit v Rim z deputacijo Duceju, kjer so priznali aneksijo Slovenije k Italiji, da je Hitlerjev zaupnik generallajtnant Rosener s svojim ukazom ustanovil Slovensko domobranstvo, ki se pod nemškim vodstvom bori zoper slovenske partizane itd. Sicer je to resupravičen silobran – tako modrujejo -, vendar zavezniki ne bodo mogli tega kar tako požreti, saj so vendar s to zvezo podprli sovražnika v borbi proti zaveznikom. Mi-tako si govore- se bomo sicer pred zapadno demokracijo branili s komunističnim strašilom po Hitlerjevem vzorcu, a vse kaže da to ne bo držalo. Kaj pa če bi rekli da je bila tudi OF v zvezi z okupatorjem? Potem bodo imeli dva enaka kandidata za oblast v Sloveniji in gotovo bodo rajši postavili nas kakor komuniste. In izmislili so si najbolj bedasto, ki je sploh bila mogoča: OF je bila v zvezi z italjansko cesarsko savojsko, badoglijevsko vojsko!… S fašisti si ne upajo reči ker so zlasti na primorskem z Nemci združeni fašisti zdaj tudi njihovi zavezniki. Tudi morajo pazljivo uporabljati propagandistična geslain izrazje hitlerjevcev. Neumni narod mora požreti vse, saj gre za veliko, gre za vse! In vendar pada in propada vse, česar so se lotili. Kakor fanfare poslednje sodbe jim doni na ušesa zadnji proglas Maršala Tita:”Prvič, se zavezniki ne bodo vmešavali v naša notranja vprašanja, drugič se Narodno Osvobodilna vojska in Partizanski odredi Jugoslavije bore na strani zaveznikov proti istemu sovražniku in zavezniki ne bodo pomagali izdajalcem, ampak ljudstvu, ki se je borilo in se bori proti okupatorju. Nihče nam ne bo preprečil ,da ne bi kaznovali narodnih izdajalcev in okupatorjevih hlapcev. Vsi tisti ki pomagajo domobrancem, četnikom, ustašem in drugim ali sli še dalje služijo okupatorju bodo prav tako prišli pred vojno sodišče in bodo kaznovani.”
    ” Da kaj jim še preostaja drugega kot slepo in besno, obupno nasilje? Toda razgaliti ga je treba, povedati pred vsem svetom, da bo vsem jasno in očitno, kaj počenja to nasilje in kakšen je zločin, ki ga je izrodila ta strašna doba. Opisati je treba iz tega kupa poročil vsaj vsa znana nasilja in zverstva zločincev, plačancev ali zapeljancev, storjena nad mirnim slovenskim prebivalstvom.Razkrinkati je treba tudi moralni teror, strgati mu z obraza krinko laži!!! Tam od robu mize še vedno ležita dve umazani knjigi s podatki, obtožbami in slikami. Gabi se mi vzeti jih v roke, zdi se mi da se kar cedi iz njih nagnusna sluza najstrahotnejše človeške pokvarjenosti, ki jih je pisala. Tudi ti knjigi bosta dobili svoj odgovor, ko pride čas za to. V TEM DELU BODI OPISANO NAJBOLJ ŽALOSTNO POGLAVJE SLOVENSKE ZGODOVINE, POSKUS PEŠČICE NEKDANJIH OLBASTNIKOV REŠITI ZA VSAKO CENO SVOJE POLOŽAJE Z OBOROŽENO BORBO IN ZLOČINOM ZOPER NARAŠČAJOČE NOVO SLOVENSKO IN JUGOSLOVANSKO OSVOBODILNO GIBANJE OB STRANI VELIKE BRITANIJE, SOVJETSKE ZVEZE IN AMERIKE, REŠITI Z UMOROM, ROPOM, POŽIGOM IN NA VSE ZADNJE Z NAJHUJŠIM, KAR SI MOREJO ZAMISLITI ČLOVEŠKI MOŽGANI, S SRAMOTNIM IZDAJSTVOM LASTNEGA NARODA! OPISANO BODI POGLAVJE KI SE LAHKO POSTAVI OB BOK SREDNJEVEŠKI INKVIZICIJI IN NAJMRAČNEJŠIM ZABLODAM ČLOVEŠTVA, KI BI POTREBOVALO ČOPIČA GOYE V DISAS’ROS DE LA GUERRA, DA BI SE SAMO PRIBLIŽALO STRAHOTI, POD KATERO TREPEČE SLOVENSKI NAROD. IMENUJE SE DOMOBRANSKO FAŠISTIČNI TEROR!!!

  • PRIČEVALCI

    NOVA TAKTIKA!

    Ko so po kapitulaciji Italije 8.9.1943 Nemci zasedli Ljubljano, so se vsi ljudje opravičeno bali, da bodo Nemci uporabili tudi za tisti del Slovenije, ki so jo krstili Italijani za Ljubljansko pokrajino. (v uradnih spisih se imenuje Slovenia Italiana). In za slovensko primorje iste raznarodovalne in uničevalne metode, ki so jih na tako zverski način uveljavljali na Gorenjskem in na Štajerskem. Saj je bilo še vsem v spominu, da je poveljnik nemških okupacijskih čet v Jugoslaviji sicer z javnim razglasom zagotovil vsem,ki se ne upro vojski osebno svobodo in lastnino, da pa so gestapovci že prve dni zaprli skoro vse izobražence, mnogo kmetov in trgovcev in precej delavcev, uradnikov in upokojencev ter v teku poletja okoli 30.000 teh ljudi odpeljali v Srbijo in na Hrvaško, ko so jih poprej v korist »urada za ureditev nemštva« oropali vse imovine.
    Nemci, ki so priklopili Gorenjsko in Štajersko Reichu, so v zasmeh mednarodnim Haškim konvencijam, božjim in moralnim zakonom začeli z načrtnim iztrebljanjem slovenskega naroda. Nad 10.000 talcev je padlo pod gestapovskimi kroglami. Okrvavljena Sodna ulica v Mariboru, velikanski množični grobovi v Gradcu, kriki v Begunjah, na mesarske kavlje obešene žrtve v Celju, uničevalna koncentracijska taborišča Dachau, Mauthausen, Auschwitz itd., 60.000 razlaščenih in izseljenih kmetov iz Posavja in od Sotle razkropljenih po Šleziji, v taboriščih, rudnikih, plavžih, v Todtovih podjetjih, ob atlantskih utrdbah in na vzhodnem bojišču, desettisoči prisilno mobiliziranih, umirajočih za kljukasti križ po vsej Evropi, mučenje v ječah in ubijanje po deželi — TO JE NAČRTNO IZTREBLJANJE SLOVENSKEGA NARODA! — Toda to še ni dovolj. Streti je treba tudi duše.Heimatbundfuhrer Steindl in koroški Gauleiter dr. Rainer sta proglasila:«Štajerci, gorenjci! Vi niste Slovenci!Vi ste domovini zvesti prebivalci! Vi ste slovensko govoreči Nemci! Ostanite vredni člani nemške skupnosti«! Začelo se je načrtno uničevanje slovenstva. Zgorela je slovenska knjiga, vsepovsod naj bi zamrla slovenska beseda. Uradi, šole, društva, podjetja — vse je izginilo. Tisoči množičnih zborov naj vtisnejo množicam novo narodno zavest nemštva. Izpolni naj se do kraja Hitlerjevo naročilo dano dne 27.4.1941 v Mariboru štajerskemu Gauleiterju dr. Uberreitherju:« Machen sie mir die Unterstelermark wieder deutsch.« Napravite mi spodnjo Štajersko zopet nemško. VSE TO JE POSTALO POZNEJE VZOR SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA!

    Vse polno je bilo štajerskih beguncev v Ljubljani, ki so bili Ljubljančanom viden opomin nemškega divjaštva. Vsi so zato pričakovali nemškega nasilja tudi nad Ljubljano. Saj zadnji dve in pol leti ni manjkalo pretenj da bodo Nemci že še razdrli to osje gnezdo.
    Toda med tem so se tudi Nemci pod silo razmer marsičesa naučili. Spoznali so svojo nepopravljivo in globoko zablodo na Gorenjskem in na Štajerskem, ki bi jih po svoji nujnosti tirala le še globje. Zgodilo se je namreč to, česar nikoli nihče ne bi pričakoval. Nenadno je porasla narodna zavest, zajela vse sloje in jih strnila v enodušen odpor proti okupatorju. Ko so začeli aktivisti OF povezovati narod z Osvobodilno mislijo, zlasti pa, ko je s slavo ovenčana XIV. Divizija NOV in POJ v svojem legendarnem pohodu prinesla Štajercem prve sadove svobode, je zavzela osvobodilna težnja v okviru OF tudi na Štajerskem tolikšen polet med narodom, ki se more primerjati le s Primorsko. Možje, fantje in dekleta prihajajo v množicah v naše vrste in nočejo zaostati za Gorenjci, ki so bili med prvimi, ko so leta 1941, kot partizani prijeli za orožje. Tisoče štajerskih fantov je v naših brigadah in stotine rudarjev je zapustilo Trbovlje in Zagorje ter se pridružilo našim borcem. Na mobilizacijske pozive Nemcev na Štajerskem pa je še komaj kak odziv.
    Take napake Nemci v novih slovenskih pokrajinah na Kranjskem in Primorskem ne bi radi več storili. Tem manj, ker je jasna njihova vedno večja slabost in porazen položaj na vseh frontah. Potrebujejo pomagačev. Bolje je ljudi uporabljati za svoje namene, kot pa jih pobijati. Naj najpoprej store svojo dolžnost, drugo bo že opravljeno pozneje. Prisvojili so si Italijanski vzorec. Postavili so posebno vojsko, ki je bila organizirana, vključena in vodena po Italijanski vojski. To vojsko so gonili s seboj v borbe s » komunističnimi banditi«, saj so imeli že Italijani na razpolago vodstva nekdanjih političnih strank v Ljubljani, ki so sodelovala z okupatorji. Zakaj ne bi teh izkoristili? In si umili roke…
    To vojsko so ljudje nazvali »Bela Garda«. MVAC – Milizia Volontaria Antikomunista, prostovoljna protikomunistična milica, ki je v poletnih mesecih 1943 dobila nov priliv od Mihailovičevih ljudi, tako zvano »Plavo Gardo«. Pod vodstvom bivšega Jugoslovanskega majorja Novaka. Politične struje pa so bile tiste, ki so se upravičeno bale, da bodo spričo vsenarodnega gibanja OF ob svojo oblast, od katoliške in napredne pa vse do raznih političnih stremuhov.
    Dasi je Bela Garda dobila dne 19.9. 1943 občuten udarec na Turjaku in morda garda 8. In 9. 9.1943 na Grčaricah, vendar se je s pomočjo starega, z nemškim železnim križcem, že v prvi sovetovni vojni odlikovanega Jugoslovanskega generala Leona Rupnika, ki je tako »uspešno« vodil utrjevalna dela ob Jugoslovanski meji leta 1940-41, dalo tudi to še narediti. General se je sicer s svojim nastopnim razglasom kot župan mesta Ljubljana prodal Italijanom, a ker so fašisti še vedno nemški zavezniki, bi skok ne bil preočiten, če bi tega nemškega odlikovanca postavili še za nemškega prezidenta »Ljubljanske pokrajine«. Kot tak bo sijajen organizator nemške«slovenske vojske«, da rečemo po besednem zakladu Heimwehr, Wahrmannschaft, Landwehr, slovenskih domobrancev.
    In tako je tudi bilo. Hitlerjev posebni zaupnik generallajtnant Rosener, SS – skupinski vodja, je dne 24.9.1943 zaukazal ustanovitev slovenskega domobranstva. Gospodar je spremenil taktiko, udarec pa prihranil za konec in hlapec je menjal gospodarja. Tisti, ki so bili za velike hlapce, so spet oživeli v svojih nadah, da bodo še ostali na svojih vodilnih položajih Male hlapce so nagnali na delo. Slovenski narod pa je videl to strahotno propalost ljudi, v katerih je zrl nekoč vodnike in politične oblastnike s tistimi ljudmi, ki so na Gorenjskem in Štajerskem počenjali in še počno zversko uničevanje slovenskega naroda, so se združili, se jim podredili, vzeli od njih orožje, opremo in komando. Predvsem pa so prevzeli tiste strahovalne metode in šli v skupno oboroženo borbo zoper NOV in POJ, zoper veliko zaveznico Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Ameriko, ki nam prinašajo svobodo in zedinjeno Slovenijo v skupnosti z bratskimi jugoslovanskimi narodi v demokratični federativni Jugoslaviji. Še več. Združili so se z okupatorji tudi pri uničevanju slovenskega prebivalstva z zverskimi metodami fašističnih iztrebljevalcev narodov. To vse samo za to, da rešijo svojo oblast in kakor točno pravi tajni italijanski dokument »Pehotne divizije Isonzo« od 18.8.1943 št. 1-22 Comando dei Carabinieri Reali:
    » Tuttavia una parte del partito clericale non dispera completamente del dominio tedesco e… spera che anche con i Tedeschi la religione cattolica sara conservata e con la religione risperatti i claricali«
    Upajo, da bo tudi pri Nemcih katoliška vera ohranjena. A z vero vred upoštevani tudi klerikalci sami. Ali v aktu iste komande z 16.5.1943 stoji, da se klerikalci boje časa po vojni, ki bi mogel postati nevaren za stranko in zlasti za vodilne osebnosti.
    Za vsako sramoto pa je dobro figovo pero. In ogrnili so svojo goloto s plaščem laži:« Mi se borimo zoper komunizem, ki nas hoče gmotno in moralno uničiti! Borimo se za vero! Za Kralja in Otađbino! Toda o tem pozneje.
    Dejstvo je da so Nemci z dosego istih ciljev kot na Štajerskem in Gorenjskem uporabili v »Ljubljanski pokrajini« in na Primorskem druga sredstva. Pustili so, da to delo za njih opravijo Slovenci, kot njihovi hlapci. Izdajalski prezident Rupnik, v slovenske domobrance preoblečena MVAC, ki je baskovsko čepico zamenjala za nemško, liktorsko sekiro s kljukastim križem, dalje bela in plava garda in takozvani domobranski »ideologi« Le ob oktobrski ofenzivi na Dolenjskem in Notranjskem ter pri akcijah na Primorskem so se Nemci pri velikih skupnih akcijah z domobranci pokazali še kot mojstri in učitelji.
    V zunanje znamenje trdne povezanosti bojnega tovarištva domobrancev s hitlerjevci je 20.4.1944 ob razvitju zastav na Vladni palači na Bleiweisovi cesti slovensko zastavo držal domobranec, razvil jo je Nemec, nemško zastavo pa je držal Nemec, a razvil domobranec. Obe sta skupaj zavihrali v slovenski beli Ljubljani. Vprašanje zastav pa je bilo po nemškem poveljstvu rešeno tako, da se mora hkrati s slovensko izobesiti vedno tudi nemška zastava.
    Tako sta se poljubili domobranska in nemška zastava, resnično nerazdruženo povezani v bodoči skupni usodi poraza in pogina.

  • PRIČEVALCI

    JESENSKA OFENZIVA 1943

    Po zlomu Italije je naša vojska zasedla razen Ljubljane skoro vso »Ljubljansko pokrajino«. Z odločnim in spretnim nastopom naše vojske in političnih organov smo se polastili italijanskega orožja in prehiteli belo gardo, ki je bila še bolj zbegana kot italijanska vojska. Z odločnim udarom je naša vojska likvidirala poslednje belogardistične postojanke, po Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. Do 3. 10. 1943 postavila nekaj glavnih morilcev pred vojno sodišče.
    Ko so Nemci splašene, v začetku celo od njih samih razoroževane« prostovoljne protikomunistične miličnike« spet uredili in jih s preostalimi mihailovičevskimi Novakovimi »plavogardisti« oblekli v nemške uniforme in z nemškim orožjem orpemljene vključili v »slovensko domobranstvo« so skušali z veliko ofenzivo 21.10.1943 in v naslednjih dveh tednih uničiti slovensko sovobodilno vojsko.
    Čeprav so nemci preplavili vse do tedaj osvobojeno ozemlje s pomočjo petih divizij, so jo dobro skupili od naše vojske pri Jevnici, Čatežu, Mirni, Mokronogu, Kostanjevici, Podgorjancih pri Metliki, Leskovi dolini, Mašunu, Cerknici, Rakeku, Krški vasi, Žužemberku, Muljavi in Dobrniču, se je zato ofenziva spremenila v roparski pohod. Koderkoli so hodili hitlerjevci, so požigali, ropali in morili.Samo v okraju Mokronog so 248 kmetom, delavcem in drugim prebivalcem požgali 57 zgradb in povzročili škode za 20.570.000 lir.
    Požgali so hiše in cele vasi. V požganih vaseh so zgoreli vsi pridelki in ves gospodarski inventar. V okraju Žalna-Račna so zgorele 26 kmetom stvari v vrednosti 6,000.000 lir. Poleg uničenja so nemški roparji plenili in odvažali s seboj vse, kar jim je prišlo pod roke. Ne samo konje, prašiče, govedo, ovce, perutnino,žito,moko,mast,krompir, vino, žganje in ostala živila, temveč tudi vozove, vprege, brane, čebelje panje itd. V okrožju Grosuplje-Stična, brez okrajev v Suhi Krajini so Nemci naropali 2286 kokoši, 194 svinj, 186 konj, 78 govedi, 77 vozov, 85.000 kg žitaric, 70.600 kg krompirja, 435000 kg sena, 880 kg masti, poljedelskih strojev in gospodarskega orodja pa v vrednosti 27.874.000 lir.
    Iz okrajev Bele Krajine so odpeljali 62 konj,88 svinj, 25 govedi, 432 kokoši, 21 vozov, 12.000 kg krompirja, 24.000 kg ostalih živil. 17.000 L vina, 310 L žganja itd. Vse skupaj v vrednosti 6.000.000 lir.
    Iz okraja Šmarje-Škofljica so odpeljali blaga za 800.5000 lir, v okraju Višnja Gora so napravili škode za 1.730.500 lir, v okraju Veliki Gaber pa za 1.102.300 lir.
    Iz vseh okrajev podatki še niso predlagani, iz drugih jih začasno še ni mogoče dobiti. Tu so samo posamezni primeri. Poročila iz vseh teh okrajev pa so soglasna v tem da so pri tem uničevanju slovenskega gospodarstva, pri ropanju, pustošenju in najbolj okrutnih zločinih sodelovali tudi slovenski domobranci. Njihova propaganda sedaj trdi, da je ta ofenziva vzela samo naši vojski tiste zaloge, ki jih je vzela Italijanom ob kapitulaciji. Toda kmetje iz navedenih krajev jim bodo že povedali resnico. Nekdaj tako slavna nemška vojska je po cigansko kradla vse kar ji je prišlo pod roke, od vilic, nožev, žlic in kozarcev do denarja, zlatnine in civilnih oblek.
    Povsod so padale desetine mirnih prebivalcev pod puško nemških in domobranskih zveri. Samo v šentjernejskem okraju na primer so pobili 39 mirnih prebivalcev, ki niso ušli, ampak so v zaupanju v zagotovila naj ljudje ne beže v gozdove, mirno počakali doma.
    V vasi Gomile pri Mirni so odpeljali vse moške ki so bili doma, Krmove, Anžičkove in Kranjčkove.
    Dasi je prednica iz gradu Lanšprez prosila za te ljudi, so domobranci pod nekim kozolcem vse pobili. V Ponikvah in Dobravi so 7 ljudi ubili in enega obesili. V čateški fari so se ljudje med bombardiranjem zatekli v Šentjurjevo klet. Nato so prišli tanki in Nemci so z brzostreljkami streljali v klet in pobili 11 moških ter 10 žensk in otrok. Od Andrejčkove rodbine so vsi pobiti, mati, dva fanta in hči. Pri Videlu žalujejo za očetom, staro materjo in tremi dekleti. Mlakarjevega očeta so pobili na cesti, Strmoletovo mater v hlevu ko je reševala živino. Kotarjevim so ubili očeta. Iz čateškega župnišča so nagnali tri duhovnike, da so jim morali nositi municijo. 77 let starega župnika, ki je obnemogel, so poslali nazaj.
    Ostala dva so vlekli naprej. Ko so dospeli na kraj kjer so zaboje odložili, so jima veleli naj se vrneta nazaj, a so za njima v hrbet streljali in oba ubili.
    Domobranski zločinec je s kopitom puške pobil slaboumnega Mirka, mu polomil roke ter zarezal ušesa in lica. Domačini so našli le še brezoblično gmoto kosti in mesa.
    Na Razborah so pobili 10 gospodarjev, požgali vsa gospodarska poslopja in kozolce, da so zgoreli vsi pridelki in živina, kar je roparji niso odpeljali s seboj. V Gomilah pri Mirni so Nemci ubili nekega moža, ker so opazili njegovo belo srajco, ko je delal na njivi. Štiri dezerterje, ki so se na nemško vabo hoteli predati in prišli z letaki v rokah pred Nemce, so pobili pred nemško komando v Veliki Loki.
    Pri Sv. Križu blizu Litije so Nemci polovili vse moške in jih zaprli v ledenico, v katero so nato metali bombe. Nenadoma so dobili povelje za odhod in to je končalo njihovo početje. Ko so prebivalci nato odprli ledenico so našli 4 moške mrtve in 10 težko ranjenih, od katerih so 3 umrli.
    V Krmelju so Nemci pobijali moške in jih 14 zmetali v vodnjak. Nekateri od teh še niso bili mrtvi, vsa trupla pa so kazala sledove težkega mučenja. Enemu so odtrgali kos mesa, drugemu razbili glavo. Iz okolice so odpeljali ženske in otroke v Sevnico, njih domove pa izropali do zadnjega.
    V Trebnjem so imeli Nemci namen odpeljati skrivače in jihpredati domobranski vojski. Ti skrivači so pred odhodom ubili enega moškega in dve dekleti. Neki domobranec se je pohvalil v neki hiši:« Specite mi jajca! Ubil sem že dve ženski in enega moškega. Baba me je lepo prosila naj jo pustim pa sem jo kar pritisnil.«
    Pobili so skoraj vse jetnike naše vojske in veliko večino dezerterjev. Posebno zverstvo domobranskih krvnikov pa kaže uničevanje naših vojaških bolnišnic. Ranjenec ali bolnik ni več sovražnik in po mednarodnem vojnem pravu ter po vseh zakonih človeške vesti je treba z njim ravnati človeško. V teku jesenske ofenzive so Nemci uničili bolnico v Starem Bregu, požgali bolnico na Štalah in v Novem Taboru. Ranjenci so bili pravočasno rešeni. Požgali so eno opuščeno gozdno bolnico in dve uporabljeni bolnici v gozdu. V eni od teh so pobili in zažgali 21 nepokretnih ranjencev iz druge pa so se bolniki rešili. Na Mokrcu so zasačili kolono ranjencev in jih 17 pobili. Oktobra 1943 so Nemci bombardirali novomeško žensko bolnico, ubitih je bilo 17 bolnic in zdravnica dr. Štolfova.
    Februarja 1944 so Nemci napadli bolnico na Mokrcu, pobili dva nepokretna ranjenca, 7 pa so jih odpeljali s seboj. Marca 1944 je bila Nemcem izdana bolnica na desnem bregu Soče. Trije ranjenci so bili ubiti, 27 pa se jih je rešilo. Pozneje bomo opisali zverstva nad bolniki neke bolnice, vendar brez človeških izgub.S tem uničevanjem bolnic in pobijanjem bolnikov so Nemci pokazali kako brezdušno in brutalno si prizadevajo iztrebiti nasprotnika. Enako je postopal tudi italijanski okupator, ki je poleti leta 1942 v Jelenovem žlebu po izdajstvu našel nekaj bolnikov in jih na mestu pobil. Zažgal je tudi bolnico pri Smuki in 2 ranjenca ubil.
    UMOR IN POŽIG! To je načelo ki so si ga prisvojili tudi slovenski domobranci. Kajti s temi vandali je hodila, morila, plenila v domobranstvo se spreminjajoča bela garda. Eden najhujših zločinov je umor preko 70 letnega kmeta Beceleta in njegove žene v Zagradu pri Novem Mestu. Že med italijansko ofenzivo sta se oba morala 6 tednov skrivati globoko v vodnjaku. Belogardisti so jima že tedaj ubili sina in hčerko. Prve dni Novembra so prišli slovenski izdajalci naravnost k njima domov.
    Počakali so ju ko sta se vračala iz polja. Moža so odgnali v gozd in ustrelili. Ko je žena to slišala je planila med morilce:« PREKLETI, TISOČKRAT PREKLETI MORILCI, KI SLOVENSKIM MATERAM POBIJATE MOŽE IN SINOVE ZA JUDEŽEVE GROŠE!«
    Neusmiljeni udarci so ji pretrgali besedo. A s poslednjimi močmi je bruhnila iz sebe:«Ubijte me, vzeli ste mi vse, hčerko, sina, moža!!! Ubijte še mene! Da vam bo dovolj! PREKLETI!!!« Počil je strel. Nekdo ki ga je pod srcem nosila slovenska mati, je umoril to nesrečno slovensko mater. Prekletstvo Beceletove matere pa visi nad njim in njegovimi.

  • PRIČEVALCI

    TEROR V LJUBLJANI IN OKOLICI

    Jesenski ofenzivi ni uspelo uničiti naše vojske, zato so postavili Nemci in domobranci močne, s tanki podprte in z letali zavarovane posadke v Novem Mestu, Kočevju, ter postopno še v nekaterih drugih večjih krajih, kakor na Grosupljem v Ribnici v Velikih Laščah itd.
    Tu so tvorili jedro posadk domobranci pod nemškim poveljstvom. Iz Ljubljane in iz novih postojank so začeli domobranciudirati ob robovih osvobojenega ozemlja v notranjost, loviti ljudi, ki so jih sumili pripadnosti OF, jih ubijati, mučiti, odpeljevati v Nemčijo, ropati njih imovino in požigati domove. Predvsem pa se je začelo fašistično domobransko nasilje v Ljubljani in okolici. Že pred veliko nemško ofenzivo, ko je bilo organiziranje domobranstva v polnem teku, so začeli zapirati naše ljudi, vmes pa tudi že orelivati kri.
    Za nemškega prezidenta »Ljubljanske pokrajine« je bil postavljen bivši italijanski župan Ljubljane, Jugoslovanski kraljevi general Leon Rupnik, pod neposrednim vodstvom dr. Rainerja. Glavna naloga Rupnikova je bila, vzpostaviti »slovensko« vojsko. Ustanovil je organizacijski štab in postavil za poveljnika slovenskih domobrancev polkovnika Krenerja. Načelnik štaba je podpolkovnik Peterlin, njegov pomočnik pa podpolkovnik VIZJAK. ( Zelo verjetno sorodnik Vizjaka ki ga poznamo danes)
    Neposredna zveza med dr. Rainerjem in rupnikom je Hauptberichstleiter dr. Lapper, med domobranci in nemško vojsko podpolkovnik Balke, šef nemške oborožene sile, šef varnostne službe pa je stotnik Schluifer. Glavni nemški komandant je SS skupinski vodja general Rosener. Le ti so glavni krivci za domobransko fašistično nasilje nad Slovenci.

    PRVE ŽRTVE

    12.10.1943 so domobranci ustavili na bloku, ko se je vračal s šentviške meje s svojo družino, železničarja Jožeta Stermeckega, ga pretepli, pobili na tla, davili, da je drugi dan umrl. Imeli so ga na svoji listi in trdili da je hotel pobegniti. Toda ta od Italijanov prevzeti izgovor (Italijano so sploh o vsaki usmrtitvi morali poročati civilnim oblasten tako, da žrtev ni bila usmrčena, ampak je padla na begu ali v borbi, dokument imamo v rokah.) bomo našli še v mnogo sličnih primerih. Žrtev je zapustila ženo in dva nepreskrbljena otroka.
    Nekako v istem času so domobranci ponoči aretirali dijaka Mačka iz Zadobrove in Puharjevo, ženo upokojenega orožnika iz Dev. M. v Polju. Oba sta izginila brez sledu.
    Na dolenjskem bloku so domobranci potegnili z voza priletno kmetico, doma nekje z Dolenjske, mater šestih otrok, jo odpeljali proti Orlam in jo za cerkvijo v Rudniku ubili. Žrtev so popolnoma izropali.

  • PRIČEVALCI

    KOZLARJEVA GOŠČA

    Kmalu se je razširil doslej neznan naziv : KOZLARJEVA GOŠČA!
    Poleg cerkvice sv. Urha na Dobrunjah in gramozne jame pri sv. Križu pri Ljubljani bo ta gozd ohranil svoje ime kot najstrahotnejše morišče podivjanih domobrancev.
    Dne 25.11.1943 so domobranci planili v Črno vas na Barju in odurno zahtevali od prebivalcev, ki so že spali da naj se oblečejo in gredo z njimi. Zasilno oblečene so zvezali in jih z vso naglico, suvajoč jih s kopiti pušk gnali v temo. Zamanj je bilo vprašanje, kam in zakaj jih peljejo, jok in prošnje. Poveljnik domobrancev v barjanski šoli, 30 letni Franc Frakelj, ki si je nadel ime Petra Skalarja (da bi morda kot bivši bogoslovec tudi na zunaj spominjal na svoje veroboriteljsko poslanstvo) je vodil ta pošastni sprevod. Med njimi je bil tudi Viktor Berlot iz Galjevice. V tem sprevodu so bile sledeče žrtve:
    Vsa rodbina Melikova, gospodarja 50 letni Ivan in 58 letni Franc, 56 letna Marija, 14 letni Bojan in 15 letni Slavko, 14 letna Vera Škraba in 44 letni Anton Škraba. Angela Modičeva in 19 letna Stefka Vidmarjeva. Vaščani so od daleč z očmi in ušesi spremljali to nočno grozoto. Kmalu so slišali obupno vpitje in krike smrtne groze, nato tri rafala iz mitralijeza, posamične strele iz pušk in končno eksplozijo ročne bombe. 16 ljudi je padlo. Med njimi otroci.
    Na morišče je prišla sodna komisija, ki se je ustavila na posestvu Marije Škafarjeve iz Črne vasi. Št. 177. Domobranski poročnik Franc frakelj pa jo je odgnal in komisiji zagrozil. Ljudje so načli ob jarku ob gošči pozneje 11 trupel, za vasjo pri gošči pa dva grobova. Še dolgo so ljudje kazali okrvavljeni kol in zobovje 14 letne Vere Škraba, ki je ležalo raztreseno po morišču. Ugotovilo se je, da so bili na istem mestu umorjeni od domobrancev še sledeči: Lojzka in Ivana Leneršičeva, Antonija Golobova, Milko Kaizer, Vinko, Jera,Tilka ter Roman Ukmar, Jože,Marija in oba Franca Brancelj, Jože Javornik, Alojzija Benetova, Helena Modičeva, Jože Vidmar, Marija Aličeva, Marija Verbičeva, Martin in Pavla Furlanova, Pavla Jankovičeva, Franca Škrabova, Minka grumanova, Janez,Marija,Lojzka Grebenčeva, Francka Strumbljeva, Ivana Lesičeva, Marija Podržajeva, Franca Tanckova, Alojz in Albina Škafarjeva, Ivana Bolhova, Anton Jesih in še mnogo drugih, ki jih pogrešajo.
    Umor Marije in Lojzke Grebenčeve je tako razburil prebivalstvo, da je poveljstvo domobrancev v Velikih Laščah pisalo hčerki pokojne 1.6.1944 pismo v katerem so opravičuje, da ta umor ni v zvezi s kakim poveljem domobrancev. Opozarja jo, da naj napiše partizanom, da je v nevarnosti njeno življenje in življenje mnogih drugih ljudi za katere vedo, da živijo s partizani v dobrih odnosih. Grozi pa da bodo domobranci izvajali posledice, če se odpeljane osebe v treh dneh ne vrnejo. (Glej stran 37 pismo Podlesnika).
    Domobranci se izgovarjajo da so imenovani odpeljani na prisilno delo v Nemčijo. Toda dočim so trupla ubite Marije Aličeve, Ivane Škrabove in Jakoba Modica ležala še nezakopana v gošči, so sporočili iz Nemčije, da so tam umrli. Očitno je da igrajo Nemci z domačimi krvoloki pod istim klobukom.
    Toda narod pozna krivce in ljudski glas je božji glas, ki ne utihne! Nedvomno je odgovoren poveljnik domobranske posadke Podpeči Leopold Pristavec, veletrgovec iz vasi Jezero, ki je kriv smrti Marije Verbičeve z Jezera in Antona Modica iz Vrbljanj.
    Po njegovem nalogu so morili domobranci :« FRANC TELBAN IZ PRESERJA, TONE URŠIČ IN JANEZ CIMPERMAN IZ JEZERA JOŽE MODIC, JANEZ JURČEJ IN JANEZ ZALAR IZ PODPEČI.
    Ivana Bolha je bila ustreljena za zidom ižanskega pokopališča. 14 dni so jo imeli zaprto v barjanski šoli. Usmrtili so jo 10.11.1944, ko je okoli 25 domobrancev pod vodstvom komandanta Fraklja in Oblaka obkolilo Iško vas in odpeljalo 10 žrtev, od katerih pa so partizani z nepričakovanim napadom rešili 8, domobranci so umorili le staro ženico, ki jim ni mogla ubežati.

  • PRIČEVALCI

    NOČNA GROZOTA NA SAVI

    V noči 2.7.1943 se je ponovilo podobno zverstvo. Tudi med temi morilci je bil Viktor Berlot iz Galjevice. Domobranci so pobrali kmeta Franca Pečana in sina Franca, ki se je šele vrnil iz internacije,
    Ivano Vidmarjevo, Franca Škrabo, kmeta Krašnerja in magistratnega slugo Franca Jevca. Zvezane so zmetali v kamion. Ko se je ta ustavil, bilo je ponoči, so žrtve slišale šumenje reke. Navezali so jih na vrv in odpeljali bliže na breg. Domobranci oboroženi z revolverji so jim pobrali dokumente:«Obudite kes! Bliža se vam zadnja ura!« je bil ukaz. Sneli so jih z vrvi in jih povezali dva po dva. Nekdo je posvetil z električno svetilko. Spoznali so da stoje ob lastnih odprtih grobovih. Tedaj je Jevec napel vse sile, da je vrv počila in se pognal v beg. Streli so pokali za njim, vendar mu je uspelo pobegniti. Vsi ostali so popadali pod morilskimi streli.
    Tudi tokrat je prišla komisija, a ostal je le zločin, krivci in komedija. Nad 110 Barjanov je bilo pomorjenih.

    MORILEC SE SPREHAJA

    Komedija je bila tudi z umorom Blažiča (ali Babiča) iz Bruhanje vasi. Dne 25.11.1943 ga je aretiral podnarednik 1. Domobranskega bataljona iz tehnične srednje šole Anton Štrubelj iz Zdenske vasi v dobrepoljski občini, ga z dvema pajdašema odpeljal v gozd za Rakovnikom, ga ustrelil v glavo in v hrbet ter ga oropal za 7000 lir, ki jih je žrtev imela pri sebi. Prišla je komisija, Štrubelj pa je prost hodil po Ljubljani. Isti Štrubelj pa je v istem času aretiral mater treh otrok Marijo Pirman po domače Padarjevo iz Podgorice v okraju Videm-Dobrepolje. Njen mož je bil takrat še v internaciji, Štrubelj jo je peljal v gozd za pokopališčem, jo prisilil, da je slekla plašč, sezula čevlje, snela prstan in mu vse to izročila, dala mu je vse svoj denar. Upala je da se s tem reši. Toda zverina jo je nato ustrelil. Tudi to je Policijska komisija čez nekaj dni pometla pod prag, Štrubelj pa je prost hodil po Ljubljani.
    Enako je storil z Ivo Strandovo iz Zdenske vasi.
    V noči od 12. Na 13.12.1943 so vdrli domobranci k učitelju Luliku na Rudniku. Ker so ga poznali kot somišlenjaka OF so se izdajali za partizane. Njegovo staro, bolehno ženo so zmerjali z vlačugo in ji grozili. Med tolpo je bil Milan Kadunc, domobranski narednik, pozneje komandant na Škofljici. Lulik je brez sledu izginil. Ker se pa je Lulikova hčer obrnila do njih. Toda za manj. Lulika je dobil v rokebataljonski komandant domobrancev pri sv. Urhu, kjer so ga ubili. Ko je Kadunc srečal Lulikovo hčer na ulici je začel vpiti:« Partizanka! Partizanka!« Hotel se je znebiti te nerodne obtoževalke njegovega ega zločina in jo odpeljati. Ker pa se mu to ni posrečilo, a je bilo treba udušiti ljudski glas, so domobranci raztrosili govorico, da se je Lulik v zaporu sam usmrtil.
    Tako sta bila zadnja dva meseca 1943. Leta polna nočnih aretacij. Tajanstvenih izginotij ljudi in plašnih govoric ljudi o strahotah zverstev domobrancev.
    V Grosupljem so aretirali in pripeljali v Ljubljano v Tehnično srednjo šolo ing. Martina Zupančiča iz tovarne motvoza, urednika Martina Puciharja, orožnika Mihaela Dovžana in Janeza Štruklja. Samo slednji je bil izročen policiji. Druge so pokončali domobranci.

    ZLOČINI SE VRSTE

    14.7. zvečer so domobranci odpeljali z njenega doma ženo Ivana Janežiča iz Orlove ulice, dom pa docela izropali. Zamanj so jih iskali svojci po vseh zaporih. Poročilo pravi da so gospo Janežičevo mater treh otrok našli ubito v nekem jarku na Barju.
    Domobranci iz posadke v šoli na Barju, kjer je poveljeval že imenovani Frakelj, so 15.7.1943 ubili Janeza Mavca, tesarja na Gornjem Golem, konec Decembra ali v začetku Januarja 1944 pa Frančiško Tancek. Mavca je aretiral domobranec Franc Stojc, zidar na igu.
    V tistem času so domobranci umorili Anico in Kacjana Zatlerja, delavca iz Savelj pri Ježici. Izropali so njuno stanovanje in stvari njegove sestre Urške Velušček, članice Pokrajinskega Komiteta Komunistične Partije za Primorsko. Krivec tega umora je mitničar Jože Dovč iz Stožic, ki je med vodji domobrancev na Ježici.

  • PRIČEVALCI

    RUPNIK VELI UBIJATI

    Neki že prileten mož, doma nekje na Dolenjskem, se je vračal iz internacije. Na dolenjskem bloku so ga domobranci prijeli, odvlekli v gozd, ga med potjo suvali in tolkli in še preden je mož razumel ali je blazen on ali podivjanci, še preden je spoznal kaj sploh hočejo od njega je bil ubit, dasi ni vedel ne on ne drugi, kaj je zakrivil.
    Tik pred novim letom so se po opravkih iz Iga odpeljali v Ljubljano kmet in gostilničar Javornik in kmet Jesih Simon. Dospevši do šole na Barju, kjer je bil sedeš domobranske posadke, so jih domobranci ustavili. Vzeli so jim konje in voz. Plen je bil sicer lep a bali so se da oškodovanci ne bodo molčali. Zato so sicer Jasiha drugi dan izpustili za sinom pa ni sledu. Za Javornika pa se ve, da so ga ustrelili.
    Res v tistem času je izdal Rupnik organizacijskemu štabu domobrancev, katerega šef je bil podpolkovnik Krener, navodilo:«Terence izven bloka pobiti! A iz zdravstvenih razlogov naj se trupla pokopljejo. V bloku pa naj se terenci izroče oblastem. Zato so odslej domobranci pobijali ljudi pod pretvezo, da so terenci, pa če so to bili ali ne.

    GOLOBRADI MUČITELJI NA POLICIJI

    Na Policiji se prične strahotno mučenje in pretepanje. Tam so zdaj najeli nove moči, odkar so odšli kvesturini: golobrade mladiče, dijačke, razvajene gospodke, smrkavce, ki se jih drži še materino mleko. Jetnika bijejo s kopiti pušk in z obteženimi jermeni ob sviranju gramofona. Sto do tristo udarcev po telesu, dokler se žrtev ne onesvesti. Naslajajo se ob mladih dekletih, ki jih slačijo in žalijo v njihovi ženski časti. Nekateri od teh zločinskih malopridnežev so znani. : dr. Loh, sodni pripravnik, sedaj policijski komisar, znan ovaduh, Srečko Rus, sin ravnatelja zavarovalnice »Dunav«, neki Menart, Anton Por, Strubelj, brataAdamiča iz Št. Petrske ceste, jurist Franc Robič z Mlade Gorejurista Drago in Marijo Kobi iz Maribora, Pajk in Koritnik, osmošolca, tajni policijski agent šestošolec Žitnik rafael Kumar, Zupančič, Urančič, Lukšič, Frummar, Veler, Eder, Kolka, Alfred Kralj itd…
    Ženske so bile tako mučene in tepene od te sodrge, da so morale v bolnišnico: Sonja Gomzijeva, sestri Permetovi, 15 letna Vida Ostrčeva, Nada Ropičeva, Angela Smoličeva in Cita Potokarjeva, vse v starosti od 21 do 26 let. Dalje Milena Žigonova, Bojana Velikonjeva, Milena Kosirnikova, Jožica Zadnikarjeva, Julija Resnikova in še sto in sto drugih ŽRTEV.
    Beaz sledu so izginili od 9. Do 12. 1. 1944 aretirani Tone Turk, Dana Škrabova, oba iz Rudnika, Miha Kunej z ženo in Hvala iz Galjevice. Izginili so magistratni uradnik Stane Klemenc, jurist Rudolf Škrabelj in drugi.

  • PRIČEVALCI

    SV. URH PRI DOBRUNJAH – ZAČETEK

    Do zadnjih dni, ko to pišem, segajo poročila o zverstvih na ljubljanski Policiji. V noči iz 24. Na 25. Maja 1944 so agenti aretirali ing Kotlovška, uradnika Hidrotehničnega oddelka Pokrajinske uprave, stanujočega na Staretovi ulici. Še isto noč so ga na Policiji s pretepanjem ubili in odpeljali v mrtvašnico na Žalah, ne da bi to javili njegovi ženi. Zabranjeno je bilo dajati žalne oglese v časopise(zakaj že???) Nenapovedan pogreb pa je bil tiha demonstracija proti zverskim ubijalcem. Na mrliču so ljudje opazili temne lise na temenu. Dr. Hacin, ki nosi odgovornost za ta zverstva, je izjavil, da je Kotlovška zadela kap.
    Točno je torej, kar je izjavil agent Saša Gjud, sin frizerja s Kongresnega trga:« Partizane je treba vse pobiti, kar mi tudi naredimo. Vse, ki jih ujamemo, enostavno ustrelimo, ne pa kot Nemci, ki jih odpeljejo na delo.«
    To se tudi sklada z izjavo lopova Lada Škofiča, ki je bil prej domobranec na Primorskem in je sedaj agent – izzivač.
    Hvali se da zvabi partizane na nek samoten kraj, kjer jih potem pobijejo. Množe se pritožbe zoper Razbregarja, štajerskega begunca Ajleca, olaka in Bizovičarja. Razbregar je neko jetnico v zaporu posilil, medtem ko je drugi detektiv stal na straži. Zato so pa jetnice lopova tako preteple, da se je komaj rešil in je moral v bolnico. Zlasti od 1.5. dalje se je mučenje v zaporih stopnjevalo. Iz šole v Dravljah so ljudje po množičnih aretacijah slišali stokanje nečloveško mučenih in tudi strele. Na Policiji pretepajo in mučijo z električno strujo. 30.6. je bilo poslanih 300 ljudi, med njimi 120 žensk v 6 vagonih v Dachau. Tam je ob pričetku invazije na zapadu zavladalo med interniranci veliko veselje in mnogi interniranci so hoteli vdreti iz taborišča. Hitlerjevske zverine so po poročilu nekega železničarja iz Koroške, Slovence zdesetkovali in jih 113 ubili.
    Ker je smert ing. Kotlovška zbudila veliko ogorčenje, postopajo lopovi na Policiji bolj previdno. Vendar pa se še vedno sliši iz zasliševalnice igranje radia, ko pretepajo ljudi, ki morajo ležati na podu na trebuhu na otomani, da jih z bikovkami in obteženimi jermeni pretepajo po zadnji plati. 16 letno dekle Omharjevo so tako pretepli, da je imela zbite vse podplate in se ji je na tilniku zbrala kepa strnjene krvi. Morala je biti operirana. Jetično učiteljico so tako pretepli, da je nevarnost za njeno življenje. Neka ženska je znorela in je v umobolnici.Neko ženo sta zasliševala Maks Rant in še neki drugi Policijski lopov tri dni zaporedoma. Pretepla sta jo tako da je dobila podplutbe po celem telesu. Zaprta v temnici je morala ležati na tleh brez hrane in vode. Grozila sta ji s smrtjo, če ne bo izdala komunistov.
    Neko nad 60 let staro žensko so tako stepli in zmrcvarili da je padla v nezavest. Poklicni zdravnik pa je izjavil:«Kaj to videl sem še hujše primere, saj to bandita ne boli. Bandita nima smisla obvezovati, ženske so še hujše kot moški. Če ji daš 100 do 200 na zadnjico, pa si ti smeji.«
    V istem času je bilo ustreljenih pri Sv. Urhu 31 ljudi, v znani gramozni jami pa 8 ljudi. Gotovo so med njimi mnogi izmed progrešancev in še marsikatera druga žrtev. Med njimi so tudi ljudje iz Štepanje vasi:Ignac Nagrašek, Miha Jakopin, Anton Jereb, Franc Anžič… Med njimi so tudi sledeči pogrešanci:
    · Marjeta Hočevarjeva, mati 5 otrok, Kmetica iz Velikih Lašč, 30 letni Anton Jelenc, ki se je vrnil iz internacije, 34 letna učiteljica Anica Gale iz Grosupljega, Tanko iz Vinic pri Sodražici, Andrej Škrabelj, 48 leten, ki je izginil že ob božiču, Franc Dolanc, 42 letni delavec z Viča, Škerjanc z grosuplja, Stane in Ivan Velovec iz Žužemberka, Erjavec s Plešivca.
    V Ljubljani sta 12.12. izginili kmetici Mrharjeva iz Dolenje vasi pri Ribnici in njena hči. 20.12. je izginil Alojz Prijatelj, kmet iz Vinic pri Sodražici in Mira Lenardičeva z Ježice. Našli so truplo ustreljene 21 letne Mare Zupančičeve.
    Izginil je sluga tiskovnega urada, dalje učitelj Vili Zupan iz Vodmata, njegov brat iz Most in 22 letna Zorka Dolničar.
    9.2. naslednje leto so našli truplo ubite Polonce Kocjančičeve.

  • PRIČEVALCI

    NOVE NOČNE GROZOTE NA SAVI

    Sava je medtem naplavila več trupel, med njimi moško in žensko truplo, ženska je imela iztaknjene oči, moški pa prerezan trebuh.
    Okoli 5.2. so našli pri D.M. v Polju dve neznani ženski trupli.
    Tudi iz Ljubljanice na Kodeljevem so potegnili možko truplo s strelom v tilnik in zevajočimi ranami na glavi.
    18.1. So potegnili iz Ljubljanice truplo 40 letnega mizarja Čekona nekje od Hotedrščice, ki sta ga par dni poprej vsega pretepenega peljala dva domobranca proti Karlovškemu mostu, od koder je bilo slišati strel.
    Na Ježici je bil ubit neznanec, ki je bil aretiran Novembra v Tavčarjevi ulici.
    V Mostah so domobranci v Vodmatski ulici prijeli nekega Medveda in ga še isti dan ustrelili.
    V Dravljah je bilo najdeno žensko truplo, v spodnji obleki.
    Ženska je bila ubita z več streli v pljuča. Že poprej je bila ranjena od domobrancev a se je v bolnici pozdravila. Domobranci so ponjo prišli v bolnico jo odvlekli v Dravlje in tam ustrelili.
    Medicinec Danilo Gomišček, aretiran v Levstikovi lekarni, bi mogel razkriti strahoten, tajanstveni molk teh naplavljenih utopljencev. Ponoči so ga domobranci peljali k Savi na breg, da bi ga mučili in ubili, vendar se je z drznim sunkom iztrgal in skočil v Savo. Streljali so za njim in mislili da se je utopil. Fant pa je dva dni moker in premražen čepel na nekem kozolcu in nato težko zbolel za pljučnico.
    Brezimne žrtve domobranskega nasilja tako izginjajo in le valovi Save in Ljubljanice in samotni gozdovi bi mogli odkriti vso tajnost strahotnih zločinov.

    29.12. 1943 so domobranci na poti iz iške vasi pretepli 72 letno Malnarjevo mater, jo odvlekli v zvonik, pretepli kakor živino in sramotili. Domači so jo našli ustreljeno v grmovju za cerkvijo.
    27.1.1944 zopet Ig. Ponoči so odpeljali Južeta Šušteršiča, p.d. Šalovega, iz iške vasi, Marijo in Lojzeta Ponikvarja iz Staj, Janeza Ruperta in Urško Japljevo iz iške vasi, Franca Čebularja, Marijo in 14 letnega Jožeta Čebularja z Iga, Ivana Furlana in Martina Pirca iz Matene. Zvezane so pripeljali z močno domobransko stražo na travnik. 25 minut od Črne vasi. Kriki žrtev so se slišali v Črno vas. Pobili so jih s topim orodjem. Glave so jim bile tako razbite, da svojcem niso dovolili, da bi jih pred pogrebom še enkrat videli. Zlasti Martin Pirc je moral biti zelo razmesarjen, ker nihče ni smel blizu. Urška Japljeva, šivilja iz Iške vasi je bila umorjena dne 1.5. 1944 na matenskih travnikih pri Kozlarjevi gošči.

  • PRIČEVALCI

    SV. URH PRI DOBRUNJAH

    Tako teko zimski meseci. Prebivalstvo drhti v smrtni grozi in strahu, v nenehnem pričakovanju domobranskega nasilja. Kakor hitro se ponoči pred hišo ustavi avto ali če kaj poropoče po vratih jim zastane srce. Kmalu dobi nasilje novo področje. D.M. v Polju in cerkvica sv. Urha pri Dobrunjah sta imeni ob katerih zastane človeku kri v žilah.
    Tam uganja domobranstvo svojo krvoločnost, ki se stopnjuje do blaznosti.
    Posadka domobrancev pri sv. Urhu pri Dobrunjah je štela 60 mož. Med krvoloki so partizanski dezerterji Franc Židan iz Bizovika, ki so ga videli kako si je po klanju umival krvave roke. Drugi je Franc Janežič iz Javorja, ki strelja žrtve z mitralijezom. V odboru ki sodi med življenjem in smrtjo so : Alojz Peterca in Anton Prepeluh iz Dobrunj, Jože Miklavc iz Bizovika, Franc Zrinšek iz Zg. Hrušice, Franc Jakoš, Anton Ložar iz Bizovika, ki ga ljudje imenujejo največjega bizoviškega krvnika. Leta 1942 je sestavljal Italijanom sezname, ki naj jih usmrte in tistih, ki naj jih pošljejo v internacije.
    Žrtve streljajo pri cerkvici Sv. Urha. Iz okraja Dobrunje so tam ustrelili trgovca Miho Jančarja iz Zadvora in uradnico Justino Trtnik.
    Tam so bili ubiti ljudje, ki jih je posadka iz Sv. Urha pri Dobrunjah odpeljala : Strah iz Sostrega, Polonca Kocijančič in Žagar. Prvega je aretiral Jerančič, drugega Kukovica, oba iz domobranske posadke pri D.M. v Polju. 20 ljudi iz te okolice je izginilo. Ljudje si ne upajo več iz vasi v vas in se drže doma. Nasilneži pa izganjajo ljudi ki imajo svojce pri partizanih ponoči iz hiš in jih mučijo ter pobijajo.

    Od Novembra 1943 do srede Februarja 1944 so postrelili pri Sv. Urhu 200 ljudi. Tako se je pohvalil eden izmed krvnikov. V zaporu jih imajo stalno 10-20. Preden jih ustrelijo jih strahotno mučijo. 31.12. 1943 je bilo ustreljenih 16, 6.1.1944 pa 13 žrtev.
    Škrabo so vlačili za lase po tleh in mu izruvali cele šope las. Nek domobranec ki mu pravijo »Štajerc Pepe« mu je metal goreče vžigalice na roke in ga s cigaretnim ogorkom žgal po obrazu. 4 ure so ga pretepali, eden mu je sedel na vratu, drugi na nogah, bili so ga po nosu, po ušesih, obraz pa je bil ena sama rana. Ko so se prvi utrudili so jih zamenjali drugi. Na dvorišči so mu streljali mimo glave in ga tepli s pleteno vrvjo po podplatih. Dvakrat je padel v nezavest.Končno so ga vrgli na beton pod stopnice in ga tam pustili tri dni brez vsega tudi brez vode. Mad mučilci je bil tudi 16 letni brat kmeta iz Ježice Cikota in neki Dolenc.
    27.12. je bil iz Hrušice odpeljan k sv. Urhu čevljar Alojz Dimnik in je tam izginil. V kleti župnišča v Dobravi so 4 grobovi in tam je izginil. V to klet zapirajo žrtve in jih tam mučijo in trpinčijo. Pri D.M. v Polju je postojanka domobrancev, ki se posebno odlikuje po svojih nasiljih. Daleč naokrog širi stalno grozo in trepet. Nihče ni varen pred njo, še od drugod vodijo žrtve sem na pokolj. Komandant posadke je bil sprva neki Cefin, pozneje pa bivši Jugoslovanski podporočnik Pikelj iz Ljubljane. Dalje so v tej posadki: Ernest Pikelj, nadporočnik Blinov iz Sneberja, por. Dolčič iz Zadobrove, Mlinar, por. Milan Holežan(Haložan?) iz vevč, Janez Dimnik iz Studenca, znan predkaznovani tat. Z njimi sodelujejo še omenjeni Jakob Kukovica, Ivan in stane Kukovica (slednjega imenujejo glavnega krvnika pri Sv. Urhu in je uradnik papirnice v Vevčah). Brata Matej in Stane Resman, Habič, Petkovšek, Hiršeger, Martin Kraner. Ljudje dolže ŽUPNIKA JANEZA KETTEJA IN LOMOVŠKA, da podpirata to tolpo.
    Slednji je v Kašlju streljal neko noč skozi okno v hišo neke vdove, ki ima 4 otroke, da so žena in otroci trepetali od strahu. Zavedna dekleta v Polju morajo snažiti vojašnico. Pri tem jih pretepajo groze s smrtjo, jih ponižujejo z italijanskimi vlačugami itd. Reševa iz Polja, Janez Dimnik iz Studenca in Blinov iz Sneberja so preoblečeni v partizane vdrli v hišo gostilničarja v Sneberjah in vse izropali. Zahtevali so denar in telico. Grozili so s smrtjo vsakomur ki bi izdal.
    Streljajo prašiče, zavijajo vratove kokošim, naropano blago pa ponoči tihotapijo na nemško stran.
    Prav tako preoblečeni v partizane so domobranci pri D.M. v Polju Aprila 1944 odpeljali in pobili bivšega partizana, ki je bil obsojen od italijanov na dosmrtno ječo, Pavla Omahna, ki ga je izdal Anton Židan, dalje delavca Antona Tavčarja, Andreja Snoja, Ivana Jurco in njegovo ženo Pepco, vse iz Slap, Jožeta Kočmana iz Ponove vasi pri grosupljem, Antona Kokalja iz Zadobrove, ki ga je izdal Milan Hepš iz Zadobrove. Ostale je ovadil Nace Jeriha iz Slap. V pijanosti je sam povedal da je bil zraven ko so jih ustrelili domobranci. Prvo so ustrelili Jurčevo ženo, nato vse ostale s strelom v tilnik, trupla so pometali v Savo, ki jih je pozneje naplavila. TU SE JE PRVIČ POJAVIL NAZIV ČRNA ROKA o kateri bomo pozneje še večkrat govorili.
    Ti zlikovci so vabili partizane naj se vrnejo domov in jim obljubljali da se jim ne bo nič zgodilo. Toda bilo je kot v Jesenski Ofenzivi ko so nemška letala trosila nekakšne letake »legitimacije« s katerimi naj se partizanski dezerterji javijo pri Nemcih ali domobrancih, a so potem vse pobili. Tako sta tudi takrat nasedla dva partizana. Gerjol in Intihar. Ubili so ju z dvema drugima vred na Lavrici. Do 17.4.1944 je Sava naplavila nadaljnih 21 umorjenih trupel.

  • PRIČEVALCI

    NOČNI POKOL VRBLJENJČANK

    Za nešteto strahotnih primerov ve le noč in morilci. Okoli 20.4. so pri D.M. v Polju in na Ježici pobrali 14 ljudi, jih postrelili in zmetali v Savo. Ta ali oni teh strahotnih primerov pride na dan in z vso jasnostjo obžari zločinsko, morilsko divjanje slovenskih branilcev vere! Eden takih primerov je umor enega moža in 10 deklet iz Vrbljenja. Dne 27.1.1944. Ta pokolj je izvedel že omenjeni Franc Frakelj s svojo likvidatorsko sodrgo, ki je sestavljena takole: Njegova najožja pomagača in telesna stražnika sta Jakob Anželjc in Alojz Benko oba iz Vrbljenj. Dočim je Martin Oblak iz Vrbljenj vodja morilske podskupine, znan kot najbolj krvoločen tip v barjanski dolini. Med njimi so tudi Franc Požar iz Strahomerja, Jože Grum, domobranski narednik iz vasi Podkraj pri Tomišlju, Pepek Švigelj iz Bresta, po poklicu konjski mešetar in njegov brat Franc Švigelj, šofer, ter Franc in Ludvik Stojc iz Iga. Slednji je vodil Decembra napad na Gospodarsko komisijo na Barju, ko so umorili Franca Sivca z Golega in Janeza Belaja, ravno tako iz Golega, ki je bil 14 dni mučen potem pa ustreljen v Kozlarjevi gošči.
    27.1.1944 ponoči je ta morilska »likvidatorska skupina« prišla v Vrbljenje. Zbudili so takoj kmeta Martina Furlana, ki je bil zaradi svoje poštenosti in odločnosti splošno priljubljen, njegovo sestro Pavlo, Lojzko, Micko Kocjanovo, dalje mater 8 otrok franco Strumbljevo, ki ji je mož umrl v internaciji na Rabu. Ivano Lesicovo, hčer pobožne rodbine, Minko Tekavčevo, mater 6 letnega otroka in Angelo Kumšetovo, ki je pozneje svoj strašni doživljaj izpovedala v zapisniku. Vsi so se morali takoj obleči in oditi z njimi. Dobro zastražene so gnali proti šoli na Barju. Govorili so jim da bodo poslani v Nemčijo, ker simpatizirajo z OF. Kumetova je med zlikavci dobro spoznala Požarja iz Strahomerja, ki jim je med potjo grozil s kopitom in jih potem zmerjal s prekletimi kurbami, ter Oblaka in Anželjca iz Vrbljenja. V šoli jih je sprejel Franc Frakelj in jih začel zasliševati. Štrubljeva je prosila Požarjevega, naj se usmili njenih osmih otrok in naj jo spusti. Ta pa se je nanjo zadrl: » MARŠ, PREKLETA KURBA STARA!«
    Med tem so iz Mokarjeve trgovine pripeljali še Pavlo Jankovičevo in ženo Toneta Škrabovega, katerega so zlikovci že poprej ubili v Kozlarjevi gošči, mater 10 mesečnega otroka in 6 letnega otroka in njeno sestro Mimo, vse tri iz Tomišlja.
    Vseh deset žensk in Furlana so peljali na Pruzzijevo cesto, kjer jim je Frakelj sam zavezal roke na hrbtu in nato zavezal po tri osebe skupaj. Pri tem pa se jim je rogal: » Zdaj je enkrat za vselej konec vaših norčij! Meni tako nimajo koga ubiti, pa če sam padem, nič zato.« In eni od njih, ki je bila nevesta: » Sta mislila, da vaju bo zvezal duhovnik, pa vaju bom kar jaz.«
    Po tem ciničnem zasmehovanju so odgnali žrtve proti Rudniku. Na Iškem mostu se je stari Furlan odtrgal in začel bežati, a dosegli so ga streli morilcev. Oblakov ga je kar prerešetal z mitraljezom, drugi pa so ga še mrtvega tolkli s kopiti pušk.
    Pod tem groznim vtisom so gnali žrtve dalje skozi Rudnik, Lavrico in Škofljico na grad Lisičje. Ves čas pa se zabavali z žaljivkami, češ da so preklete kurbe in jim napovedovali, da gredo v smrt, ker jih bodo postrelili. Ženske so jokale, prosile in stokale. Na gradu Lisičje so si privoščili še poslednji posmeh.
    Odpeljali so jih v kapelo, kjer jih je duhovnik izpovedal, Obhajilo pa so jim odklonili.
    Božji namestnik se je dal zlorabiti, da je prišel v temni noči na poziv morilcev v to kapelo dajat poslednjo tolažbo žrtvam, za katere je vedel da padajo pod morilčevo roko brez povoda in pristojne sodbe. Nedolžne in poštene, pomorjene le zato ker so drugače mislile kot ta morilska drhal.
    Ta duhovnik ni zakričal na ves glas: » Stojte morilci, ne tako!« in ni kril s svojim telesom matere osmero otrok, kdorkoli je, osem nedolžnih otrok, takih ki jim je Kristus velel, da naj jih puste k njemu, ga preklinja in ga obtožuje pred Bogom. Pred ljudstvom pa ga bomo z morilci vred poiskali mi!
    Le enemu od tolpe se je zganilo srce. Mlad domobranec je tiho dejal: » Ne morem vam pomagati, Domači so vas pripeljali in obsodili.«
    Po spovedi so žrtve spet zvezali, jih gnali ven in postavili v vrsto pred grajski zid. Angeli Kuštenovi se je izvil krik: »Danes streljate vi nas, ni pa več daleč dan ko bodo drugi vas!«
    Požar je poskočil kot bi ga pičil gad in se zakadil vanjo jo začel tepsti in rjovel: » TIHO PREKLETA KURBA! ZAKAJ PA PARTIZANI NAS MORIJO? JAZ SE BORIM ZA VERO IN ZA KRISTUSA!«
    Ena je vzhlipela: » mar nas boste kar tukaj?«
    Vodili so jih še 20 metrov niže. Med tem pa si je Kumšetova Angela osvobodila roke iz vezi. Ko je zaslišala krike štirih domobrancev z mitraljezi, ki so stopali za njimi : » Pazite spredaj! Hitro, hitro!« jo je nekaj vrglo naprej, skočila je v noč, ni vedela kako in kam le vedela je da mora čim prej proč od tega kraja smrti. Slišala je drdrati mitraljeze za seboj, nekaj ji je škrtnilo v ramenih a bežala je čez drn in strn, padala, se kotalila navzdol, se pobirala in spet bežala. Še dolgo so doneli za njo presunljivi kriki žrtev in mitraljezov rafali. Ko se je ustavila in prisluhnila krikov ni bilo več. Pomirila se je in sezula čevlje, splezala na drevo in zagledala luči v Ljubljani. Tako se je znašla in drugi dan popoldan prišla do ljudi, ki so ranjeno rešili.
    Aprila smo že prejeli poročilo da so domobranci pobili vso rodbino Kumšetovo, očeta, mater in hči. Takrat so njih trupla še vedno ležala med Iško vasjo in Igom.
    Tudi iz Žalimelj so izginile 4 ženske, ljudje so ugotovili da so ubite. Hkrati so iz Iga odpeljali 30 ljudi, o teh trde poročila da so pobiti.
    V začetku Maja so aretirali 140 uradnikov bančnih zavodov. Vse na Policiji mučene in izstradane ljudi izroča potem komisar dr. Maks Loh Nemcem in jim sestavlja transporte, ki gredo v Nemčijo. Moške pošiljajo v koncentracijsko taborišče v Dachau, ženske pa v mecklemburško pokrajino. Vsak mesec odhajata po dva takšna transporta.

  • PRIČEVALCI

    V TABORIŠČE ALI V SMRT

    Premnogo žrtev, ki so bile ubite, mučene, odpeljane v uničevalne nemške internacije ali na prisilna dela tukaj ne omenjamo. Ženske pošiljajo v Festanburg, Raxenbruck, moške in ženske v Dachau ali Mauthausen, sezname sestavlja ovaduh Loh. Jetnišnica je polna jetnikov, glavni rabelj je upravnik Hlebec. Mnogo transportov gre v nemške internacije, aretacije so včasih množične. Vzroki so različni. Nekaterih vesti še ni mogoče preveriti, mnogo poročil se je izgubilo, marsičesa pa sedaj razumljivo še ne smemo poročati. Toda ni daleč čas ko bomo lahko objavili vse. Naj narod izve iz kakega razbojniškega gnezda so izleteli morilci. Kje so položili svoja morilska legla, kdo so bili in kaj so storili, da bo vsem na vse strani očitno, kako pokvarjeni drhali je nasedel naš slovenski človek.
    Moštvo političnega oddelka ljubljanske Policije, ki je odgovorno za vsa zverstva ki se počenjajo tam je sestavljeno takole: MARKO BAJUK, IVAN BERGANT, OSKAR BORIN, JANKO BORŠTNIK, MARJAN BORŠTNIK, IGOR BRUSNIKIN, GABRIJEL CENČIČ, IVO ČESNIK, NACE ČRETNIK, FRANC ČRUNGOLJ, MAKS DIMNIK, JOŽE DOLINAR, ŠTEFAN DRENŠEK, BOJAN DUBROVIČ, BOŽO EILETZ, FRANC FAŠUN, FRANC GABER, FRANC GODEC, JANEZ GOSTINČAR, FRANC JANTSCH, AVGUŠTIN JELOČNIK, ANTON JENKO, ALOJZ JORDAN, MARJAN KAIZER, PETER KLOBOVS, DRAGO KOBI, MARLO KOBI, FRANC KOCUTER, FRANC KOLARIČ, BORIS KORUN, MARJAN KORITNIK, DANILO KOŽUH, MIHA KREGAR, JANEZ KREPFL, MIRKO KREK, MILO KRUŠIČ, KVEDER JOŠE, MATIJA LAZAR, ANTON MASTNAK, FRANC MIHELIČ, CIRIL MILAČ, BOGO PESTOTNIK, LOJZE PIRC, GABRIJEL POTOČNIK, BLAŽ POTOČNIK, FRANC PEPEVNIK, STANISLAV PEVEC, BOGOMIL PUST, FRANC PAJK, LJUBO PETEK, ANTON POLAK, IVAN RANT, RADO ŠKOFIC, JOŽE SEME, CIRIL SEGA, MARJAN ŠUŠTERŠIČ, ZLATKO TOMŠIČ, VINKO TRŠKAN, FRANC LAHOVIČ, ZVONIMIR VUGA, JANEZ VIZINTIN, STANE ULČAR, STANE ZIHERL, HERMAN ŽUPAN, JURIJ ZAKRAJŠEK, BENJAMIN ŽVAN.
    V Trnovem je prišla v stanovanje bivšega jugoslovanskega oficirja Ravnika Rudolfa domobranska patrulja, ki se je izdala za ČRNO ROKO in oficirja vpričo žene, ki je bila v sedmem mesecu nosečnosti v postelji ustrelila.
    4.5. je šel finančni preglednik Simon Rekar čez rudniški blok proti svojemu čebelnjaku. Ko je dospel do čebelnjaka, ga je domobranec ustrelil. Ženi so rekli da zato ker je bil partizanski kurir, čeprav pri preiskavi pri njem niso našli ničesar kar bi nakazovalo na njihove trditve.
    V tistih dneh je bil odpeljan v Nemčijo jugoslovanski general Janeš in več oficirjev, ker niso hoteli stopiti k domobrancem. Ko niso dobili doma nekega dekleta ki so ga iskali so odpeljali njeno 60 letno bolno mater in sestro, ki je imela doma otroka. Izjavili so da bodo obe poslali kot talki v Begunje, če se iskana ne bo sama javila. Na ljubljanski Policiji pretepajo ženske s sto, dvesto ali tristo udarci. Med prste jim devajo svinčnike in stiskajo roke. Neko 50 letno gospo so obdolžili da je zbirala denar za podporo OF in jo tako pretepli da je imela na nogah počeno kožo od kolena naprej.

    SKRIVNOST TOŠKEGA ČELA

    V hišo 27 letnega Ivana Škodlerja, ki se je bil vrnil iz internacije je ponoči 26.3. udrla domobranska drhal, med njimi podnar. Polde Arhar, brata Benčina iz Dvora in brata Kovač iz Stranske vasi, vsi znani domobranci, a tokrat s partizansko kapo na glavi. Niso prikrivali kaj nameravajo z njim : ubiti ga ker je s srcem pri OF. Moral je z njimi. Vodili so ga v neko grapo ob vznožju Toškega čela pri Ljubljani. Pri neki hiši so vzeli kramp in lopato. Tedaj se je Ivan ustavil: » Kar brž opravite kar mislite!« Toda tu bi bilo še preočitno. S kopiti so ga prisilili da je stopil nižje, globje v grapo. Postavili so ga na določen kraj. Ko so odstopili par korakov, da bi ga ustrelili je Ivan odskočil in izginil v grmičevju in temi. Kot besni so streljali za njim. Toda Škodler je pobegnil in svoj grozni nočni doživljaj dal na zapisnik.
    Ponoči lovijo ljudi po stanovanjih. Vozijo jih na kvesturo ali umobolnico. Ob sviranju gramofona jim naštejejo do 300 udarcev. Ob omedlevici jih polijejo z vodo in pretepajo dalje. Aretiranci dobivajo udarce za »Grčarice« in za »Turjak«. Za te aretirance sta samo dva izhoda. Dachau ali Begunje, kjer čakajo da bodo ustreljeni kot talci.
    Pod Toškim čelom ležijo še 4 strohnena trupla in če bi Škofov Jožek iz Dobrave, ki leži med temi mogel govoriti bi ponovil zgodbo, ki jo je opisal Škodler in enako ostali trije mrliči ki so do danes še neznani. Kovačev iz Stranske vasi, ki je že poprej omenjen se je sam pohvalil, kako je podrl Lojzeta Erbežnika iz Kozarij.
    Iz Belega so 3.5. odpeljali Janeza Brodnika in ga drugi dan v Dravljah ustrelili. Nad 50 mirnih prebivalcev so samo Januarja iz nekaterih vasi pri Ljubljani odpeljali v Nemčijo.

  • PRIČEVALCI

    IG IN IŠKA VAS – MORIŠČI

    V Ipki vasi in na Igu nasilje ne odneha. 7.4. so domobranci v Iški vasi prisilili Antona Japlja, da je moral odpeljati naropano blago na Ig. Toda škoda bi bilo pustiti lepega konja in voz. A lastnik bo obtoževal. Ah, to je preprosto. Saj Kozlarjeva gošča ni daleč. Tam je že grobov in celo nepokopanih trupel. Zato so Japlja odpeljali tja in ga tam ubili. Aprila je njegovo truplo še ležalo tam ob dveh truplih neznancev, moškega in ženskega.
    V Črni vasi so domobranci več družin popolnoma izropali in mnogo ljudi zaprli. Prav tako v Kotu pri Igu , kjer so kradli živino, živila in kokoši. Požrešnost teh »kristusovih borcev« je nepopisna. Teden dni stare zajčke in brejo zajklo so na mestu skuhali in pojedli. Prijeli so Alojza Anžela. Zasliševal ga je kaplan Štefan Kraljič, ki je sedaj domobranski oficir in kurat.
    »Vse terence bomo pobili« so govorila usta tega služabnika božjega Janželu.
    »Navsezadnje bomo dobili v roke vse partizane«
    S Kraljičem je tudi turjaški grof, skupaj hodita na pohode in fevdalec upravlja minomet. V krvi mu je še da bi uničeval slovenskega kmeta. Ko je Janželj slišal da bo ustreljen je izrabil ugoden trenutek in pobegnil, ter povedal kako se mu je godilo.
    V Šmarjeti so kradli domobranci pod vodstvom komandanta Cvetkoviča. Preoblekli so se v partizane in plenili predvsem živino in živila. 16.4. so od tu odpeljali 40 ljudi, stare ženice, ki so težko hodile so zmerjali s kurbami in jih suvali s kopiti.
    Franc Frakelj je nadaljeval svoje grozotno delo neprestano. Postal je nekakšen inspekcijski oficir in zasliševal žrtve. Sredi Aprila so domobranci na Barju spet odpeljali 13 oseb. 6 od teh je zaslišal Frakelj osebno in jim namenil usodo ki jih je zadela.
    18.4. so domobranci pobrali v Ljubljani 10 simpatizerjev OF, jih odpeljali v Ljubljanico, kjer so jih postavili z obrazi proti reki in ustrelili. Trupla so pometali v vodo.
    Konec Aprila so imeli domobranci na Igu zaprtih 40 ljudi. Od teh vemo da so ubili Alojza Viranta iz Klade, ki se je poprej skrival pred njimi. Ustrelili so tudi kmeta Janeza Zakrajška iz Podstrmca. Krivdo so zvalili na partizane.
    Maja so domobranci iz Iga in sosednjih postojank ustrelili kmeta Pirca iz Matene in Miho Pirmana, odpeljali so iz Matene Janeza Požarja, Franca Tavžlja, Maksa Juha in Franca Petrinčka. Z Iga so odpeljali gostilničarja Ivana Strumblja. Ustrelili so tudi neko kuharico ker pri sebi ni imela osebne izkaznice. V Kozlarjevi gošči pa je bilo nato 9 novih grobov.
    Na Rudniku je bil odkrit grob s 30 žrtvami z Rudnika. Ni še odkopan. Imena še niso znana. Vemo pa da so domobranci okoli 8.5. ubili Uršičevo družino na Igu, mater in dve hčeri. Micka je bila ubita z dvemi streli. Našli so truplo, krilo je bilo dvignjeno, v trebuh in spolovila pa je bila suvana z nožem.
    24.4. ponoči sta prišla h kmetu Šublju na glince dva moža in zahtevala sina. Stari Šubelj je takoj prepoznal enega od domobrancev, ki je imel v rokah revolver in mu rekel: »Vidiš koliko dobrega sem storil tvojemu očetu, ti pa mi boš umoril edinega sina?«
    Vsa družina je na kolenih prosila, naj jim prizanesejo. Lopova sta vse izgnala na dvorišče in sina ustrelila. Očetu pa zagrozila da ga bo doletela ista usoda če bo izdal. Domobranci drugi dan niso nikogar pustili k pogrebu, ŠIRILI PA SO GOVORICE DA SO MORILCI PARTIZANI, kar bi morda kdo celo verjel, če ne bi stari Šubelj domobrancev spoznal in ovadil.
    Še vedno nosi Ljubljanica ubite žrtve. Še Junija so opazili ljudje truplo mladega dekleta, ki je priplavalo po vodi. Zahtevali so od domobrancev naj truplo potegnejo ven iz vode in ga pokopljejo. Oni pa: » Kaj nam mar, še stroške bomo imeli s tem.«
    V gozdu pri Dravljah so Junija opazili 4 nove grobove. Ropajo pa tudi tu. V gručah po 10 domobrancev pridejo in prosijo hrane, hkrati pa kradejo prašičke in teleta, kokoši, svinjino, mast.

  • PRIČEVALCI

    NASILNOST IN NADUTOST

    Nasilnost in nadutost domobranskih šarž že presega vse meje. V noči od 15. Na 16. Maja transport domobrancev na postaji Zalog ni dovolil pregleda vlaka in zahteval, da mora vlak takoj naprej. Bivša železničarska uradnika Bitenc iz Črnomlja in Derganc iz Metlike sta s kopiti pretepla svojega bivšega tovariša prometnika Rabiča in poslovodjo Ivančiča, prvega do nezavesti, in kričala, da bosta dala vse uslužbence postreliti.
    · Na kolodvoru v Ljubljani je neki narednik Janez, komandant straže, znan po svojem nasilju, do krvi pretepel vlakovodjo.
    · Na policiji se mučenje jetnikov nadaljuje. Neki dijak Janez Gostinčar, brat žene industrijalca Karla Čeča, je znan pretepač na policiji. Drugi tak zlikovec je Jože Prnišek s Tyriševe ceste, ki se je sam pohvalil:”Komuniste temeljito pretepam!”
    · Policijski referent Razberger, sadist, je nečloveško mučil Marico iz Matenje vasi pri Postojni. Policijski referent Tumpelj se je izrazil, ko so ga Nemci zaprli, naj ga ne pošljejo v Dachau, da se tam ne bi srečal z ljudmi, ki jim je on lomil kosti. Komisar policije Uranič si je opremil 5-sobno stanovanje z opremo, zaplenjeno pripadnikom OF. Vedno namreč izhajajo v Službenem listu odloki o zaplembah premoženja tistih Slovencev, ki sodelujejo z OF. Izhajajo tudi odloki o izključitvi iz državne službe, iz odvetniške, zdravniške in drugih zbornic itd. Zaplenjeno premoženje teh si dele domobranski postopači. Šef odseka za likvidacijo na policiji je bil bivši uradnik Alfred Kralj iz Maribora in njegov pomočnik neki Trojar.
    · 7.5. so pobrali inkasanta Mestne elektrarne v Ljubljani. Čez par dni so ga našli v Grubarjevem kanalu.
    · 16.5. so našli v Dravljah na neki njivi dve trupli. Ženska je imela rdečo ruto. Poleg njih je bil izkopan grob. Pozneje je bil ta grob zasut.
    · 17.5. ponoči so domobranci ustrelili za bežigrajskim blokom 4 moške. To so bili vpoklicani invalid, poročnik Rebolj, mornariški narednik Kovič, ki ni hotel vstopiti v domobranstvo in neki študent. Na 4 hišah je bila naslikana “Črna roka”.
    ·
    · “ČRNA ROKA”
    · “Črna roka” je znamenje bližajoče se groze. Ta cvetka je zrasla iz gnoja, ki ga pljuskajo domobranske golide po slovenski zemlji. Morilci si pomažejo obraz s sajami ali nosijo krinke. Vedno nastopajo ponoči. A vsaka skrita stvar postane očitna. Danes vemo, kdo vleče za žico teh lutk. V glavnem je ta tolpa sestavljena iz nekaterih dezertrejev in skrivačev, velik del pa je iz domobrancev. Nastopajo kot samostojne skupine. “Črna roka” je izrazito gestapovska organizacija, ima pa tesne zveze tudi z domobranci in mihailovičevci. Love terence, napadajo patrole in kurirje in ako jih ne pobijejo takoj, jih izročajo Nemcem.
    · Prvič se je pojavila meseca marca. Zanimivo je, da se je to zgodilo neposredno po znanem sestanku v hotelu “Continental” v Trstu pod vodstvom ministra gestapa Himmlerja, ki se ga je udeležil tudi Mihailovičev zastopnik Jevdjevič. Tri dni nato je bil sestanek v Ljubljani, ki so se ga udeležili mihailovičevski major Karel Novak, znani Rudolf Žitnik, bivši podban dr. Pirkmajer, dr. Ante Kožar in prosluli italijanski izdajalec dr. Marjan Zajc.
    · V Ljubljani so člani “Črne roke” Leopold Srebrnjak iz Grosuplja, k je hotel izkoriščati ženo nekega partizana Justino Guserjevo. Ko mu to ni uspelo je njo in njeno prijateljico ustrelil za letališčem v Ljubljani, dalje Jože Biželj s Studenca pri Ljubljani, Nace Jeriha s Slap, znan pijanec in ovaduh, Jože Smrdu s Studenca, poročnik Pikelj in dr. Ciril Žebot, znani fašistični plačanec in organizator bele garde, ki je imel in izvrševal naloge širšega obsega. Najbolj viden pa je znani denunciate s sodnije, sedaj policijski komisar Loh, eden izmed voditeljev božičnih racij v Ljubljani l.1942, ko so vrgli belogardisti s pomočjo Italijanov v ječo okoli 1000 Ljubljančanov. Jedro tvorijo Erlichovi “stražarji”, ki so ultraklerikalni, versko fanatični in nestrpni elementi, ki so pripravljeni za sleherno dozdevno prednost cerkve prodati najvišji narodni interes in ki so pod Erlichom stremeli, da bi bila Slovenija pod italijanskim ali papeževim protektoratom. (Dokument divizije Isonzo 1. Nr. 3576)
    · Zelo naklonjen je “Črni roki” policijski šef dr. Hacin, med vodji v Ljubljani se imenuje Miha Jenko, župan v Mostah, dalje domobranski kurat Križaj v činu nadporočnika, ki igra vlogo nekakega sodnika, izvršitelji obsodb Tumpej, Kobi, Koritnik in njegov sin Močnik, ki pretepava pri zaslišanju, Tome in njegov sin, bivši jugoslovanski kapetaan, sedaj stotnik domobrancev. Nemci so očito, da bi potolažili razburjeno javnost, zaradi preočitnih zločinov, nekatere člane te “Črne roke” zaprli. Takoj so začeli trditi v klerikalnih krogih, da je “Črna roka” sokolska in mihailovičevska, ni pa klerikalna. V resnici pa delujejo v njej vsi, kakor dokazujejo imena.
    · “Črna roka” v Ljubljani je ustrelila jugoslovanskega poročnika Rudolfa Ravnika, ki je bil bolan na revmatizmu. Trije mladiči so se pripeljali z avtomobilom ponoči in izvršili umor. V zvezi s “črno rook” e 7 utopljencev, ki so jih potegnili iz Ljubljanice. Izsiljujejo tudi denar. Neka ženska je dobila poziv od “Črne roke”, naj izroči po prteku par dni 2000 lir na tisto mesto, kjer je dobila pismo, pri tem pa so ji grozili s smrtjo. Po Ljubljani je splošno znano, da je “Črna roka” odpeljala vseučiliškega profesorja dr. Franca Šturma, za katerim je izginila vsaka sled.
    · Zaradi pretenj “Črne roke” se je več ljudi, ki so nam poimensko znani, preselilo v Neemčijo.
    · Neka mladenka je bila zaprta v prisilni delavnici, v kateri neki nemški narednik posebn zversko postopa z jetniki. Ta mladenka je vila določena za transport v nemčijo, a so na predvečer prišli ponjo fantiči s policije. Čez par dni pa so jo našli ubito v gramozni jami skupaj z več moškimi.
    · Akcije “črne roke” izvajajo samo mladi ljudje. Policija jim daje na razpolago avtomobil in imajo tudi pristop v policijske zapore. Teror “Črne roke” nam je v zadnjem času javljen tudi z okolicee Postojne in Logatca. Pri tem so udeleženi vidnejši predstavniki domobrancev.
    · Tudi v okrežju Litije se pojavlja “črna roka”, ki prihaja z Dolenjske in terorizira prebivalstvo. Zakrivila je preselitev mnogih družin. Ko je v Ljubljani v teku maja dobilo 11 oseb od “Črne roke” grozilna pisma, je neka ženska nesla posmo na nemško poveljstvo. Nemec ji je dejal:”Vi ste enajsta, ki je določena za umor. Pripravite se na smrt ali na odhod v nemčijo!” Še isti večer je bilo vseh 11 odpeljanih v Nemčijo.
    · “Črna roka” ima svoje odbore in likvidatorske skupine po vsej deželi.
    · V zadnjem času je “Čra roka” zaradi odpora vse javnosti spremenila svojo morilsko taktiko. Žrtve zločinci zvlečejo v gozdove, ki jih deloma kontrolirajo tudi partizani in nato vržejo krivdo nan je. Na Rudnikuu so napadli nekega kmeta, oblečeni kot partizani. Kmet pa se jih je z orožjem branil in enega od njih ustrlil. V Podlipoglavu so ponoču nekemu kmetu izsilili 15 000 lir. Javilo pa se je to s pripombo, da so storilci pustili za seboj sled v gozdu, da so torej bili partizani. Terezija Przek iz Osredka pri cerknici je bila ustreljena ponoči iz 13. Na 14. 3. V čelo, lice in prsa. V aktu je označeno, da je prišla iz gozda, da je torej partizanksa. Pod Ježico je bila najdena pri Savi krsta, ki je bila pri vzglavju okrvavljena. Na vseh hišah, od katerih je osumljen kak družinski član, da je pri partizanih, je bila na Ježici nalepljena “Črna roka”. Dne 20.3. v Mostah odpeljanega delavca Alojzija Tavčarja so našli v Savi pri Lazah 20.5. s prerezanim vratom, delavca Omahna iz Most, odpeljanega isti dan, pa so našli v Savi pri Lazah.
    · Domobranec Bogdan je s sadističnim veseljem pripovedoval, kako so na Dolenjskem prijeli neko dekle iz Ljubljane, jo ustrlili v obe nogi, prijeli pod pazduho in vrgli v ogenj. Frane Smrekar iz Češnjic je pripovedoval, kako je streljal na ljudi, ki so jih ponoči pobirali iz njihovih domov. V eni noči so jih pobili 42; med njimi tri noseče ženske. Streljali so jih v tilnik in jih zmetali v neke jame na hribu. 8 jih je streljali, sami mladiči od 17 do 20. Leta. To pa se je zgodilo pri Sv. Urhu.
    · Katehet na trgovski akademiji, kjer je vsak mesecpolitična debata in se lahko oddajajo anonimna vprašanja, je imel dosti gradiva za odgovore na vprašanje:”Kaj je Črna roka?” Rekel je:”To je od zakonite oblasti dovoljena organizacija, ki ji je poverjena naloga delati red.”
    · Na vprašanje, če smatra za pravično, da brez sodbe more ljudi, je dejal:”Kdor dela to, kar mu je po zakonu dovoljeno, ne dela ničesar protizakonitega in se ne sme obsojati. Preden se je oblast odločila za takšno odredbo, je stvar gotovo vsestransko preštudirala. Ne smemo gledati na posameznike, temveč na stvar kot celoto, nan auk duševno najvišjih modrijanov, ki streme res samo za tem, da človeštvo rešijo pogube!”
    · K takemu “verouku” ni treba pojasnila. V Hrušici se je primerilo, da je celo pater Fidelic iz Stepanje vasi poslal pismo z mrtvaško glavo, v katerem z grožnjo od nekoga zahteva spisek oseb, ki delajo za OF.
    · Na strani 22 omenjeni invalid, poročnik Rebolj je bil ustreljen od dveh lopovov, od katerih je imel eden črna očala. Eden ga je vprašal, kje je izgubil nogo. Ko je odgovoril, da pri preobratu Jugoslavije sta pahnila ženo proč in z več streli invalida ustrelila, odnesla pa razne drobnarije. Na vrata sta po odhodu natisnila pečat črne roke.
    · V noči od 24. Na 25. Aprila so popolnoma izropali rodbino Alojzija Kosarja v Novih Jaršah in odpeljali njegovo ženo proti tomačevem. Za njo ni sledu.
    · Ponoči so odpeljali mater petih otrok Poldo, ki so jo našli čez 14 dni v mivki ob Savi s polomljenimi udi in tako razmesarjeno, da jo je mož spoznal le po obleki. Zlato zobovje ji je bilo izruano.
    · Na ljubljanskem letališču so našli tri trupla deklet rez glav.
    · 18..5. je bil ustreljen Martin Jordan na Verdu, ko je pasel kozo.
    · 500m od dolenjskega bloka smo kmetje orali in pri tem našli tri trupla.
    · 2. junija so spet našlli na aerodromu v opuščenih ajrkih dve trupli mladih deklet z razbitimi lobanjami. Ena od the je bila oblečena samo v perilo. Očividec je zatrdil, da sta bili trupli v jarkih kakih 4-5 tednov.
    · Ena izmed likvidatorskih skupin ima svoje gnezdo v 15. Domobranski četi na Škofljici. Nekdo izmed njih se je pohvalil, da je eden od “Črne roke” 18.junija na Dolenjski cesti ubil dve, druga skupina na Škofljici pa tudi dve osebi. Na blok prihajajo črnorokci maskiani in domobranska straža jih pusti skozi, če ni nemške patrole v bližini. Pri svojih zverstvih trosijo letake s pozivom, da se naj vsi Slovensi strnejo v borbi za poštene ideale!
    · V taki borbi, v katero so se strnili vsi mračni elementi na Slovenskem, so v noči od 9.junija v Dravljah maskirani morilci pobili profesorja Tehnične srednje šole Štirna in njegovo 18-letno hčerko. Vse področje je bilo od te borbe okrvavljeno. Ubijalci so izropali vso zlatnino.
    · Na bloku pa so se razburuli domobranci:”Kaj se razburjte! Kaj mislite, da smog a mi?! “ Toda morilci so bili oblečeni v domobranske uniforme, preko njih so potenili nekake cunje, obraze in roke pa so si namazali s sajami. Po umoru so pustili na zidu znak Črne roke.
    · Isto noč od 8. Na 9. Julija so verjetno isti zločinci ubili sestro profesorja Franca in Antona Vodnika.
    · Vsa poročila, ki z velikim težavami prihajajo iz Ljubljane stalno navajajo ista imena. Za voditelja “Črne roke” označujejo dr. Marjana Zajca, Rudolfa žitnika, trgovca Frenka Odona, Franca Juvana, čevljarja Krupeja, Božidarja Leskovca, jurista za Bežigradom. Na primorskem imenujejo med vodilnimi člani majorja Bitenca in domobranskega oficirja Emila Savellija, uradnika čekovnega urada, ki nosi nemško odlikovanje. V Dornberku sodelujejo Dušan Brce, Sinigoj, saksida in Pavlica. Zvezo s “črno roko” vzdružuje Rudolf Guštin. Janko Debeljak z Dolenjske cest je izjavič, da bodo vsakogar likvidirali po najkrajši poti, ki je zadostno osumljen. Ko so ustrelili mežnarja Presetnika in njegovo sestro, je izjavil domobranski kapetan na Ježici Marjan urbas:”Sava je dovolj globoka za take ljudi:” Na Ježici sodeluje pri “črni roki” policijski agent Jože Pernišek.
    · Imenuje se izvršni odbor “Črne roke”:Kreiper, Jeločnik, Rupnikov osebni čuvaj Džin, t.j. Slavko Krek, Kociper in inž. Sodja. Kot glavne člane “Črne roke” označujejo poročila Franca Šaleharja, ki deluje na Lipoglavu. V okolici Šentruperta spade k taki bandi Oton podlesnik. Skupino vodita Marko Jakoš in Jože Deželan.
    Radi se predstavljajo z novo “ilegalo”, ki je zelo priljubljena pri Nemcih. Vodja take ilegale je bil neki Grum, ki je zbral 80 fantov, med njimi so bili tudi voditelji “Črne roke”: JAnez Marn, Rado Prijatelj, Rado Šalehar, dr. Smajd, major Bitenc, Smrsu in Križman.
    · Ta motna golda krvi, solza in trupel je motna tudi v vsem drugem. Domobranci, “črna roka”, ilegala, vera. Dr. Marjan Zajc trdi, da je “Črna roka” nacionalna, dr. Juvan, da je klerikalna. Je pa – zločinska.
    · Na vrhniki se je 27. Aprila 1944 sestal odbor v katerem sta advokata Marjan Marolt in Stanko Zupan, bivši občinski tajnik Jerina in lekarnar Hočevar Stanko. Odbor ima za svoje delo 4 agente z nemškimi legitimacijami in po 6000 lir mesečne place. Naloga the agentov je odkrivati terensko mrežo in zbirati material za “likvidacijo” simpatizerjem OF.
    · Na Dolenjskem je vodja te tolpe Janez Marn, jurist iz Hudega pri Trebnjem, s prevzetim imenom Črtomir, zato se imenujejo njegovi banditi večkrat tudi “Črtomirovci”. Mož je partizanski deserter in je imel celo vidno mesto v naši vojski. Je pa brez prave narodne zavednosti, brez občutka za tovarištvo in požrtvovalnost, ljubitelj lagodnega življenja in nezdravo ambiciozen. Pozabil je, da so m Italijani ubili očeta in požgali hišo. Sam izgubljenec je šel sedaj med izgubljence in se postavil na čelo bandi, ki mori nedolžne ljudi. Njegov namestnik Drago Prijatelj iz Ponikev, intendant Janez Saje, brat Jožeta. Pri sebi imajoo tudi duhovnika. Ta odred se pomika po vsej pokrajini, sestavljen je iz dveh čet, ki imata 17 mitraljezov in več brzostrelk. Banda se je pojavila v različnih krajih, pri Šentrupertu, Sv. Križžu, Čatežu in Primskovem, v dolomitih in na Notranjskem. Njena nasilja in zverstva bomo opisali pozneje.
    · V Logatcu se je sestal odbor “Črne roke” 16.aprila 1944 b župnišču. Navzoči so bili neki Leskovšek iz D. Logatca, Cankar iz Nove vasi, Arher, Anton Maček in nam že znani Viktor Berlot ter sklepali o umori 7 ljudi, ki so jih tudi tisto noč umorili. O tem pozneje.
    · V Grosupljem se je krila “Črna roka” pod nazivom “informacijski štab”, ki so mu pripradali Kužnik, župan okoliških vasi Alojz Mehle, Nace Ahlin, cene Mehle, Zavrl itd., ki so naravnost strahotno morili vse, kar je prišlo na njihovo listo. O njihovih zverstvih bomo govorili pozneje.
    “Črna roka” deluje tudi v trstu, kjer ima na vesti umor dr. Stanka Vuka in njegove žene. Belogardist Jazbec je sporočil žrtvi smrtno obsodbo.
    · Pojavila se je tudi na gorenjskem in Primorskem. V postojanki Velikih Lašč je 7 članov “Črne roke”, med njimi brata Ivan in Jože Peček, iz Medvedjeka pri Velikih Laščah, oba partizanska dezerterja in bivša belogardista. Zlikovca se preoblačita po štirikrat dnevno, stikata med ljudmii, včasih v civilu, včasih v raznih vojaških oblekah.

    · Vodja “Črne roke” v Kočevju je havelka Danilo, bivši uradnik OUZD. Člani se shajajo v dveh bunkarjih na levem bregu Rinže proti Črni hosti. Havelikov izvrševalec je Alojz Vodušek. Vseh članov je v Kočevju 82. Sestavili so spisek oseb, ki jih je treba internirati in po tem spisku je bilo 19.8. odpeljanih iz Kočevja 75 ljudi.
    · Proti nepoučnemu ljudstvu se krije “Črna roka” z nevidezno ilegalnostjo, je pa v zvezi z Nemci, od katerih dobiva denar, orožje in opremo. Njen agitator na Notranskem, Kaplan Ivan laurih, je priznal, da deluje Črna roka pod krinko ilegalnosti. V vasi Podlipa so se srečali “Črtomirovci” in Nemci in sta se komandata tolpe pozdravila. Imajo celo nekak program, namreč samostojno Slovenijo (brez Koroške) v federativni kraljevini Jugoslaviji pod kraljem Petrom II. Program je dalje “protikomunističen”, smatra se – po besedah dr. Branka vrčona – za sestavni del redne jugoslovanske vojske. Glede na zveze z Nemci, ki so gori omenjene in v zvezi s časom nastanka, pa je upravičen sklep, da je ta program le pesek v oči, da pa je “Črna roka” v resnici nekakšen domobranski gestapo, ki ga uporabljajo Nemci spričo svoje stistke na fronti.
    · In tako lahko trosijo listke s svarili, podpisanimi po naslikani črni roki, njena slika na zidu bodi napoved bodočih ali sled že storjenih zločinov neposlušnim ljudem. Ljudje v Ljubljani skrivnostno izginjajo. Le nov grob, ki se pokaže ob kakem samotnem gozdu, truplo, ki ga naplavi sava ali ki ga potegnejo iz Ljubljanice, krik smrtnega strahu v samotni ulici ali strel – to so sledovi “Črne roke”. Iz objema žena, od otročičev trgajo očete in može, od skrbnih staršev fante in dekleta, brez izbire, brez izjeme, brez milosti. Vse mora pasti, kar se ne ukloni, kar ne veruje, da je zveza z nemškim okupatorjem rešilna za Slovence.
    · Ali bodo ljudje spregledali? Se bodo zavedli, da jim sedi na tilniku sedi vedomec, ki jim pije kri? Kdaj, če ne sedaj, bodo zvrgli s sebe ta jarem?
    · Fašistično – domobranski terror v Ljubljani pa se nadaljuje. Dr. Rainer je razpisal mobilizacijo za letnike 1923, 1924, 1925, ne meneč se za statut še vedno “italijanske pokrajine”, da prebivalci te pokrajine niso vojno obvezni. Zagrozil je celo z represalijami družinam, če bi se svojci odtegnili vojaški službi. Bedake in lahkomiselneže, zapeljance in prisiljence pa je ujelo to nasilje v svoje mreže, ko so dne 20.4.1944 prisegli zvestobo Adolfu Hitlerju, največjemu krvniku slovenskega naroda in človeštva.

  • PRIČEVALCI

    TEROR NA DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM

    ZAČETEK
    Kmalu po končani veliki jesenski ofenzivi so začeli domobranci sami ali pod vodstvom Nemcev iz utrjenih postojank vdirati na posamezne dele osvobojenega ozemlja.
    Ob razpadu Italije so Nemci v Planini obesili tri vračajoče se internirance, pozneje je bilo tam ustreljenih 13 talcev, ki so bili privedeni iz Notranjske. Požgali so hišo Rudolfa Rusa, ki sta jo Nemcem pokazala IVAN SELAK in JOŽE TEGELJ.
    Prve dni Novembra 1043 je prišel domobranski poročnik 37 letni Franc Debevc iz Borovnice, bivši uradnik pri vzajemni zavarovalnici in eden izmed glavnih voditeljev bele garde v Borovnici, k materi želez. Čuvaja 28 letnega Toneta Majarona v čuvajnico blizu borovniškega mostu in vprašal za sina.
    Ko mu je odgovorila, da je v službi je potegnil revolver in ga naperil v njeno čelo. : » To bo njegova služba!«
    11.11. je to grožnjo izpolnil. Ponoči so prišli 4 domobranci, poročnik FRANC DEBEVC, FRANC ORH iz Borovnice, IVAN KOVAČ, p.d. PRISTAVČEV z Brega. Odvedli so fanta kakih 50 m daleč po progi in ga tam ustrelili. Truplo so položili na železniške tire, da bi umor prikazali kot železniško nesrečo. Strojevodja prihajajočega vlaka pa je truplo opazil, pravočasno zavrl, ugotovil da je ustreljeno in ga potegnil s tira. Domači župnik CIRIL JERINA ni dovolil žalostinke na njegovem grobu.
    Domobranci iz Rakeka so odgnali drugega čuvaja in ga pri Verdu ustrelili. To je bil Strmšek, ki so ga s silo odtrgali od žene in obupano jokajočih otrok. Isti zločinci so ustrelili neko 70 letno ženo iz Zale in pustili truplo nepokopano v gozdu.
    10.12. so domobranci iz Kostanjevice aretirali Lojzeta Vegela iz vasi Brezovica nad sv. Križem. Odpeljali so ga v Kostanjevico in ga z debelim trtnim kolom do smrti pretepli.
    11.12. 1943 so v Hrastini nad Ostercem na Laptah isti lopovi pobili do smrti dva mlada fanta, Jožeta Kukiča in Jožeta Sintiča oba iz St. Ruperta, ki ga bomo še večkrat srečali.

    MORILCI IN SODNIKI

    10.12. sta v Breški vasi, okraj Št. Jurij, Miha Kostrevec in Bruno Hercog kuhala žganje. Domobranska patrola pretvarjajoč se da so partizani ju je poprosila za okrepčilo. Čim pa sta tako podprla partizane so planili nad njiju, ju zvezali, tolkli, odpeljali v dolino, tam ubili in ju pustili v mlaki krvi gola na cesti.
    Zaklal ju je lastnoročno NACE PENCA, ki mu je ljudstvo dalo ime »MORILCA ŠENTJERNEJSKEGA OKRAJA«.
    Vse ljudstvo je obsojalo ta zločin. Domobranci so se morali oprati in najti krivca. Zato so kmalu zatem vdrli v vas Pristava pri Sv. Križu v hišo Ivana Žnideršiča. Vodil jih je Nace Penca, spet preoblečene v partizane. Pozdravili so z našim pozdravom »Smrt fašizmu-Svoboda narodu!« in obtožili Žnidaršiča umora Kostrevca in Hercoga. Pred hišo so uprizorili sodišče. Žrtev se je zagovarjala da je somišljenik OF in da je vedno podpiral partizane, pa da zato vendar ne bo ubijal drugih somišljenikov OF. S peklenskim zadovoljstvom je potem Nace Penca zasadil nož v njegova prsa. : » Vidiš, partizanski pes, tako znamo zasliševati!« Dvajsetkrat ga ja zabodel do smrti. Nato so ga oplenili, si denar razdelili, vola pa odgnali k svoji posadki v Kostanjevico, govoreč ljudem, da so krivca umora Hercoga in Kostrevca kaznovali, vola pa zaplenili partizanom. Po Žnideršiču so postali žena in otroci brez sredstev.
    V začetku leta 1944 so domačini pri Črnem vrhu pri Logatcu ujeli učiteljico Ljubo iz Zadloga. V Hotedrščici so jo javno zasramovali, v Logatcu pa tako pretepli, da ji je viselo meso iz telesa. Odvlekli so jo dva km iz vasi, jo tam ustrelili, zvlekli v grmovje in pokrili s snegom.

    MAŠČEVANJE »JUNAKOV«

    10.1.1944 so Nemci in domobranci pri Rakitnici napadali Cankarjevo brigado. Ker pa niso imeli uspeha in so sami utrpeli velike izgube, so z minometi in z zažigalnimi kroglami zažgali poslopja kmetom, Francu Kaplanu, Antoniji Beligoj, Karlu Goršetu in Antonu Trdanu, v vrednosti predvojnih 410.000 din. Po ponovnem neuspelem napadu pa so prišli v hiše in z vžigalicami zažgali vsa gospodarska poslopja z gospodarskim orodjem in serom vred, dasi v bližini ni bilo nikake vojne akcije.
    Oškodovanci so: Jože Henigman, Franc Trdan, Neža Trdan, Franc Lovšin, Janez in Anton Henigman, Franc Beligoj, Franc Klun, Janez Vidervol, Franc Gorše, Janez Trdan, Jože Oražen, Janez Hočevar, franc Levstik, Franc Henigman, Franc Debeljak, Franc Mrhar, Marija Černe. Tem ljudem so zgoreli skednji, seno in gospodarsko orodje v vrednosti 645.00 din.

  • PRIČEVALCI

    NOČNI POKOL

    13.7.1943 so domobranci iz Borovnice ubili Ivana Demšarja. Nalog za ta umor je dal domobranski major Ludvik Kolman, 42 letni odvetniški pripravnik iz Štajerske. Med morilci so bili domobranski narednik FRANC URH, CIRIL KRŽIČ, IVAN KOVAČIČ ter IVAN in ANTON KOVAČ.
    23.7. 1943 so domobranci odgnali 70 letno mater padlega partizana, Marijo Gradišar iz Zale pri Rakitni in jo 10 minut od Rakitne ustrelili. Drugi dan so truplo našli ljudje, ki so grabili listje. Sum pada na bivšega jug. Por. MAKSA KUNSTLJA.
    29.1.1944 ponoči sta Jože Horvat, sodni uradnik iz Kostanjevice in njegova žena zaslišala ropot po vratih. Na vprašanje kdo je so zunaj odgovorili da so partizani. Ker pa nista odprla, so nočni obiskovalci udrli skozi okno. Žena se jim je postavila naproti, a eden od zlikovcev jo je udaril s pištolo po glavi. Zbežala je ven in videla da so domobranci obkolili hišo. Jože Horvat se je med tem skril na podstrešje. Domobranci pa so ga našli. Dobil je strel v stegno in čeljust, ter udarec s kopitom po glavi. Onesvestil se je. Zvlekli so ga iz hiše ga zunaj davili, končno pa so mu razbili glavo, da je brizgala kri in možgani na vse strani. Žena je spoznala IGNACA PENCO in domobranca BECA iz Sevnice. Umor je bil izvršen po nalogu komandanta Benedičiča, bivšega odvetniškega koncipijenta iz Celja, domobranca v Kostanjevici.
    Januarja so Nemci ubili pri Rašici Toneta Škerla, tajnika okrajnega odbora na Velikih Laščah in ga pokopali kar ob cesti. 27.5. pa so truplo spet odkopali in ga zagrebli na pokopališču na Turjaku.

    ŽRTVE OVADUŠTVA ŠT. 1

    Domobranci imajo svoje zaupnike tudi v našem zaledju. Ne meneč se za ljudske žrtve in imovino ti ljudje vohunijo in sporočajo Nemcem svoja dogajanja. Zato so Nemci 25.1. iz letal vrgli mnogo bomb na Sodražico, da sta bila ubita dva prebivalca in dve hiši popolnoma porušeni. 13 pa zelo poškodovanih. Isti bombniki so vrgli bombe tudi na Ribnico in poškodovali več hiš, eno pa popolnoma porušili. Ruševine so tudi v Novi vasi. Naša vojska ni imela škode, pač pa nedolžni mirni prebivalci.

    REŠITEV VIŠNJE GORE

    12.2. so domobranci pod nemškim vodstvom napadli Višnjo goro. Bilo je 200 domobrancev in 20 Nemcev. Med poveljniki domobrancev so bili: CVETKOVIČ iz Grosuplja, AHLIN, KASTELIC in ŽIČKOV iz Krške vasi. Alojza Zavodnika so ubili na njegovem domu na Kodeljevi pristavi. 2 domobranca sta ga z bajonetom zaklala, tolkla po glavi s kopitom puške in streljala v truplo. Oropala sta ga za 15.000 lir denarja, za žepno uro in listnico z dokumenti. Ljudje trde da je ta rop izvršil bratranec žrtve, KASTELIC. Ubili so ujetega partizana, ki mu je kmet ALOJZ ZUPANČIČ stanujoč hišna št. 170 odklonil zavetišče.
    Po Višnji gori so ropali blago, ure, denar, živila, 16 koles, pisalni stroj, radijske aparate itd. Omenjeni kmet Alojz Zupančič je moral to naropano blago odpeljati v Grosuplje, kjer so mu za voznino in nagrado da je odklonil rešitev partizana vzeli konja in voz.
    Iz Višnje gore so bili ob tej priliki odgnani sledeči:
    Rudolf Pajk, krojaški mojster, Alojz Zupančič, gostilničar Jože Vouk, čevljar Ciril Vouk,dr. Vinko Hudelist, zdravnik Franc Groznik, sodni uradnik Anton Ahlin, Marija Aubreht, Ivan Juš, Ljubec, davčni uradnik Mihael Omahen, Kristina Meliher, Ljudvik Gams, postajenačelnik…
    Umor, rop,ječa, odgnan v Nemčijo je bil plod tega fašistično-domobranskega terorja na Višnji gori.

    TUDI OTROKE MORIJO

    V noči od 17. Na 18. 2. So domobranci z mučenjem prisilili brata nekega terenca, da je izdal skrivališče svojega brata, ki so ga poiskali in na mestu umorili. Tega dne so Nemci v Tomišlju, zaradi tega , ker je v boju padel nemški vojak, ustrelili 19 žensk, večji del mladih deklet in po hišah zaplenili vsa živila.
    19.2. so se otroci iz Zdinje vasi sankali na Trški gori. Domobranci so začeli mednje metati mine in ubili enega otroka, 5 pa ranili.
    21.2. zjutraj ob 7 uri so udrli domobranci v Jurko vas v hišo št. 19, kjer je dve uri poprej porodila Jožefa Cimermančič, rojena Kobe. Nemec, ki je bil med domobranci jo je hotel ustreliti, žena pa je dvignila otroka, da se je divjak vendarle obrnil proč. Dasi je žena, kakor tudi njena mater prosila naj ji puste živila zavoljo otroka in pa ker je šele komaj porodila, so ji odnesli liter masla, 2kg sladkorja, okoli 5 litrov vina, 50 jajc, ter dve ogrinjali. Med divjaki so bili : MARTIN ŠTANGELJ iz Jame, JANEZ JENIČ iz Stranske vasi in FRANC ŠUŠTARŠIČ iz Jame. Mož porodnice JANEZ CIMERMANČIČ je sam domobranec v Novem Mestu.
    20.2. se je izvedelo da so domobranci v Novem mestu ustrelili sina financerja Sermana, Kokalja, Vindotovo, Virtovo in še eno osebo.

    • PRIČEVALCI

      ŽRTVE OVADUŠTVA št. 2

      Cirila Škrbe in Danica Erbida sta 20.2. v Novem mestu izdali domobrancu VIKTORJU HENIGMANU nekatere objekte naše vojske v Žužemberku. Te podatki so bili tako važni, da so Nemci potem Žužemberk bombardirali brez škode za našo vojsko. Cirila Škrbe pa je medtem prišla v naše roke in za svoje izdajstvo že prejela zasluženo kazen.
      Po izdaji domobranskih špijonov je vrgel nemški letalec 22.2. bombo na nezasedeno vas pri Novem mestu, ubil neko kmetico in kmeta ranil, na vas Lakence, ki ni bila zasedena pa naši vojski vrgel 4 bombe in poškodoval več hiš.
      Enako se je zgodilo 25.2., ko so nempki bombniki bombardirali vas Kozaršče. Zgoreli sta dve gospodarski poslopji, Babinem polju je letalec z mitraljezom ubil otroka in nekaj hiš porušil, na dvorišče gradu je padla 100kg bomba.
      Tako domobransko ovaduštvo povzroča škodo in nesrečo le nedolžnemu prebivalstvu.

      TEKMUJEJO V UMORIH

      1.2.1944 je prišla domobranska patrola iz postojanke Lisičje v Malo vas v okraju Št. Jurje-Šmarje, ter odpeljala delavca Janeza Virška neznano kam. Med domobranci so bili : JOŽE ŠKERJANC iz Cerovega, IVAN MEHLE iz Porove vasi, IVAN ŠKERJANC iz vasi Udje. Julija pa se je izrazil IVAN MEHLE, da je šel Janez Viršek na oni svet, ker mu je on zadnji dal vode, za katero ga je prosil.
      23.2. so udrli domobranci v Šmarjetno pri Novem Mestu in odpeljali 2 ženski in 1 moškega. V vinjem vrhu pa so zajete ljudi pretepli. Kmalu nato so v bližini Kostanjevice potegnili iz Krke več strahotno iznakaženih trupel.
      26.2. so domobranci v vasi Cegelica pri Novem Mestu ubili terenca Antona Čampo in razglasili, da so ga ubili partizani.Ponoči so vdrli v vas Ljubica, pretepli in brcali neko ženo, češ da je njen mož v partizanih in jo zmerjali s svinjo, ker ni hotela povedati kje je mož.
      Pri sv. Križu so domobranci divjaško streljali v okna nekaterih hiš. Grozili so da bodo pobili in poklali vse partizanske rodbine, če se bo njihovim družinam kaj pripetilo. Očeta nekega partizana pa so odpeljali.
      V Marcu je bilo najdeno na Marofu nad Volavčami truplo Mine Borove, žene pesnika Mateja Bora. Nemci so jo 15.2. ranjeno zajeli pri Vavti vasi, jo naložili na nosila in domobrancem veleli naj jo odnesejo. Ti pa so jo pobili in jo vrgli z nosili vred v grmovje, kjer so jo potem našli.
      Februarja 1944 so logaški domobranci na zverski način pobili sekretarja Franca iz Logatca. Morilci so ANTON BONAČ, JOŽE JERZEJČIČ, FRANC RUS, ANTON TRPIN in ANDREJ ŽIGON.
      V Marcu se je tudi na dolenjskem pojavila Črna roka pod vodstvom JANEZA MARNA-ČRTOMIRJA in Sajeta in začela izvajati teror v omenjenih krajih Višnje gore, Stične, Št. Vida in Vel. Gabra. Z njihovim sodelovanjem so Nemci iz okraja Št. Vid v teku enega tedna pet družin preselili neznano kam.

      RAZBOJNIŠKO GNEZDO V GROSUPLJU

      Ko so Nemci in Domobranci zasedli grosuplje, so prišli z njimi župan Ivan Mehle iz Stare vasi, Ivan Hren iz Malega Mlačeva, ki ga imenujejo ljudje »krvnika« propalica žandar iz Steklas iz Grosuplja,Jaka Kastelic iz Hrastja, Janez Travnik iz Mlačeva, Ivan Mehle, Alojz Mehle iz Perovega, Janez vidic iz Beljčjega vrha, Anton Godec iz Račne in Ivan Ahlin iz Plešavice so že Italijanom denuncirali ljudi in jim pošiljali sezname oseb, ki jih naj ustrele ali pošljejo v internacijo. Ljudja imenujejo kot stare ovaduhe Vido Bedenčičevo in njenega očeta, Bajžlja, Jako Kastelica in Dežmana iz Police, ki so vodili iz okoliških vasi žene, starce bolnike in otroke v grosupeljske zapore, kjer so jih mučili, pretepali in pobijali. Pri tem so sodelovali Anton Boštjančič iz Malega Mlačeva, Jože Horvat in podpor. Kavčnik iz Trebnjega. Žrtve v zaporu in mučilnici pri Butkoviču slačijo do nagega, jih pretepajo, stopajo s čevlji na vrat in glavo, večkrat trpinčijo do nezavesti. Cele dneve se je po Grosuplju slišalo vpitje nedolžnih ljudi.
      Pozneje se je iz teh zlikavcev formiral takozvani »informacijski štab« Odpeljali so nešteto žrtev, med njimi so orožnik Poljčan, franc Marinčič, Polič z ženo, Šuligoj z ženo, Pepca Perne, Alojz Pucihelj, Polde Boštjančič, Anica Gale, Ciril Štrublej, Alojz Fink, Angela Mehle, Alojz Rus, Rode, Franc Bučar, Jože Mežina, Franc Majcen, Jože Okoren, Franc Škulj, Anica Svete, družina Dolinšek, Perkova,Škerjančeva,Kandaretova dekleta, Štefan Kočevar, Bušljar, Zalar in drugi. Od teh je bil samo Štrukelj izročen Policiji. Za ostalimi je izginila vsaka sled. Postali so žrtve grosupeljske bande.

    • sprehajalec

      Kaj to si spet ti? Si uredil z avtorskimi pravicami? Original spis je napisala in izdala Socialistična partija Slovenije 2004 leta v Ljubljani. Imaš pisno dovoljenje Domicljovega Sazasa?

    • Ciro

      Slovenska domobranska legija je bila ustanovljena 24. septembra 1943, torej 13.7 1943 še niso obstajali. Ker si se zlagal že v prvem stavku, naprej nisem bral.

  • Božo

    Domobranci Izdajalci
    Domobranci Izdajalci
    Domobranci Izdajalci
    Domobranci Izdajalci
    Domobranci Izdajalci
    Domobranci Izdajalci
    Domobranci Izdajalci
    Domobranci Izdajalci
    Domobranci Izdajalci

    • soc

      Bebček primsek z vsemi nicki, ti se očitno že iskreno veseliš vračanja na drevesa, pozabljaš le, da na slovenskih tleh tam ne bodo rasle banane…

    • MEFISTO

      Tako otročji je samo PRIČEVALCI, Še pomnite tovriši, Donald J. Trump, črna ovca,in drugi, ki so nicki enega, edinega in istega.

    • tramal

      A ti pa jeclaš komunajzerček.

    • borko

      izdajalca maš ti v hlačah ha ha

    • Adolf Hitler

      Samo ko je domobranc prdnu SE jE KOMUNAJZER USRAU U GATE IN SPIZDIL V BUSCH

    • Hribouc

      In Partizani super kolaboranti, pogodbeno, z Italijani, s Stalinom in s Švabi ter, absolutno s Churchillom via Stalin – vse dokumentirano : beri dr.Peter URBANC in Peter BATTY !
      SODRGA KOLABORANTSKA KOMUNAJZARSKA, SMRAD!

  • stajerc5

    Hehe, kako je to fino- elegantno, This user is blocked., mat kurja rdeceglava, dve strani tega lepega stavka!

  • soc

    Jezik OF iz 1941-5 in nato še precej let kasneje jezik KPJ (in kakršnega je tako blesteče ponazoril Orwell v 1984 in Živalski farmi kot newspeak, odlično slovenjeno v pravorek) postaja spet jezik slovenskih kontroliranih medijev, razmišljanje Kidričev in Kardeljev se ne loči kaj prida od razmišljanja slovenske Levice. Bojte se rdeče plesni!

  • MEFISTO

    PRIČEVALCI še kar naprej prepisuje Črne Bukve.

    Le vloge in igralce je zamenjal.

    Tako preprosto gre to!

  • MEFISTO

    Občutek imam, da pričevalci piše vse te neumnosti iz onupa.

    Bojim se, kaj bo, ko se bo prepričal, da njegovih dolgovezij nihče ne bere.

  • MEFISTO

    PRIČEVALCI bi nam lahko še posebej objektivno opisal vojne in revolucionarne dni.

    Je eden redkih, ki je imel starše pri Nemcih in pri partizanih.

    Eden od staršev je imel po njegovih besedah pomembno vlogo v glavnem štabu okupacijskih sil pri generalu SS in policije Roessenerju, drugi pa je pri partizanih bežal izmenično pred Nemci, junaškimi domobranci in pred krvoločnimi komisarji, spotoma si je pa še uši in bolhe obiral.

  • MEFISTO

    Vsakemu partizanu, ki je živ ušel junaškemu domobrancu, je glavni štab slovenske partizanske vojske podeli Orden tekača na dolge proge s petero krako rdečo zvezdo.

    • Hribouc

      Ja, to že, ampak takoj zatem je dobu še kuglo v tilnik, al pa so galega privezali, kot Šošoni, na količke zabite v zemljo, poleg mravljišča, da je dolgo trajalo!

  • tramal

    In vse te umore ki so jih partizani naredili nad lastnimi partizani so potem prikazali kot da so jih pobili Domobranci.Tudi na svetem urhu so partizani pobili svoje in to naprtili Domobrancem.

    • sprehajalec

      Tako je, tudi Hrvatje ugotavljajo, da je taborišče jasenovac po osvoboditvi delovalo naprej.

      • Ciro

        In morda je bilo po vojni v Jasenovcu pobitih celo več ljudi, kot med vojno.

    • MEFISTO

      In jih pripeljali celo od drugod!

      PRIČEVSALCI je pa kriva in lažniva priča.

  • Jurij Musar

    Vedno sem imel občutek, da je s tole našo zgodovino nekaj narobe. Končno sem izvedel, da so v 2. svetovni vojni zmagali domobranci. Sicer so prisegli Hitlerju, ampak vidim, da je to še ena od velikih laži poražencev v 2. svetovni vojni, partizanov. Komaj čakam, da pride ponovno na oblast Janez Janša in se resno loti levičarjev. Najbolje bo, da uvede cerkveno pravo in najprej za vzgled drugim, na trgu pred skupščino, na grmadi zažgejo Milana Kučana, ostale vodilne v “levičarskih” strankah pa obesijo, saj si metka niti ne zaslužijo. Poleg tega se je treba držati krščanske tradicije, ki je upornike najrajši obešala.

    • MEFISTO

      Misliš, da si povedal politično šalo, pa vse drži.

      Ker nisem tako krvoželjan kot ti, bi jih vse poslal na gradnjo drugega tira, kjer naj ročno izvrtajo vse tiste predore in si s krampom ter lopato v potu svojega obraza zaslužijo za ljubi kruhek in vodo ter za sonce, ki jih greje in jim daje brezplačno svetlobo..

      • Jurij Musar

        To sploh ni šala, temveč žalostna resnica.

        • MEFISTO

          Po istimi pogoji bom teb postavil za preddelavca, in da mi boš osebno odgovarjal, da s temi lenuhi sleherni dan presežeš normo.

          • Jurij Musar

            Tole je komentar tipičnega klero fašista.

    • Adolf Hitler
  • Adolf Hitler

    A sploh gdo od vas ve da smo slovendci skadinavci in kaj sploh slovendija pomeni po skadinavsko sole- sonce venden -obrnjen to pomen proti soncu ubrnjeni tja treba brati knjige ne pa bult elektro žida! Tu imaste skrito resnico ki neb smela nikol priti na plan!
    To je samo za tiste ki bodo lahko prebavil resnico ne pa za ovce ki imajo preprane možgane z električnim židom!
    https://thegreateststorynevertold.tv

    • Hribouc

      Kateri skandinavski jezik pravi, točno, kaj?

      • Adolf Hitler

        SoloVenden prot sonc obrneni!

  • Get Smart

    Domobranci so, kot pove že ime samo, le branili svoje domove, svoje domačije
    pred MURGL SRBO RVACKO…JUGOKOMUNISTIČNIMI in
    STALINOVIMI KOMINTERNACIONALISTIČNIMI klavci slovenskih otrok,
    pred roparji in uničevalci vsega, kar je človeško, tukaj seveda predvsem vsega, kar je slovensko.

    Domobranci seveda NISO PRISEGLI kakemu Hitlerju,
    kot vseposod LAŽNIVO onanirčkajo MURGL JUGOKOMUNISTIČKE pussike,
    in ki je mimogrede samo in le NEMŠKI KOMUNIST
    (predsednik nemške kaviaržidovske socialistične NSDAP =
    = Nacional Socialistiše Dojće Arbajt Partej — takrat so bili vsi “novi obrazi takega imena —
    npr. SOCIALISTIČKA RADNIČKA PARTIJA JUGOSLAVIJE = Komunistička partija Jugoslavije),
    ampak so svojemu tovarišu Hitlerju leta 1939 prisegli
    MURGL JUGOKOMUNISTIČNI tovariši v Sloveniji;
    torej SERBUSI=hlapci = nastavljaći dupeta in biča željega in vajenega hrbta gazdi,
    in ko je tovariš Hitler 6. aprila 1941 vkorakal v
    okupirano Slovenijo, so se MURGL SRBO RVACKO kaviaržido KOMINTERNISTIČNE mekanecurice zgrnile na ulice in vzklikale svojemu tovarišu v čast.
    Pomni:
    JUGOKOMUNISTIČNO tovarišico Angelo Vode
    so tepihovali in sfukovali, ker ni želela priseči Hitlerju, ki
    je bil lutka-barbika kaviaržidovskih gospodarjev KOMUNIZMA.

    Pamet v glavo.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!