Živel socializem! Mercator je naš!

Vlada je sprejela predlog zakona o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo. Če ga bo sprejel še državni zbor, v kar ni dvomiti, lahko v kratkem pričakujemo še nacionalizacijo Mercatorja.

V čem je problem? Mercator je zasebna družba in njen lastnik se lahko odloča o tem, kako bo družbo upravljal. Lahko se odloči celo za likvidacijo družbe. To pomeni, da lahko preneha s poslovanjem, odproda premoženje, poplača terjatve in morebitni presežek pobaše sebi v žep. V demokratični in kapitalistični državi (če ne bi bila kapitalistična, ne bi mogla biti demokratična) je to dovoljeno. Ni pa dovoljeno poseganje države v upravljanje družbe. Niti vlada niti državni zbor nimata pravice imenovati članov uprave družb, v katerih država ni lastnik.

Kar dela vlada je skregano z vsako logiko
In tega ni mogoče storiti, četudi sprejmeš zakon po najbolj nujnem postopku. To ni dovoljeno in je v nasprotju z Ustavo RS. V kolikor bo koalicija ta zakon sprejela, bo ta zagotovo padel na Ustavnem sodišču RS. Kršenje ustave in z ustavo zaščitenih pravic pa je, žal, postala vladajoči najbolj etični vladi kar stalna praksa. Ob dejstvu, da je predsednik vlade doktor ustavnega prava, je to še bolj grozljivo, ni pa presenetljivo.

Do zakona je kritičen celo nekdanji vidni Cerarjev poslanec Bojan Dobovšek: “Zakon o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo pomeni neposredno vmešavanje v delovanje podjetij v zasebni lasti. Vidimo, kam nas je pripeljalo kadrovanje pri upravljanju državnega premoženja v SDH, zakaj se ne izvaja že sprejeta zakonodaja, predvsem Zakon o gospodarskih družbah in Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki jasno urejata pristojnosti ter solidarno odgovornost poslovodstva in nadzornega sveta, ki se morata med drugim ukvarjati s tveganji? Mercator je vsekakor kompleksna zgodba, ki pa se je ne da reševati s propagandnimi operacijami za dnevno uporabo aktualne vlade. Zadnji primer t. i. Lex Mercator, s katerim želi vlada posegati v tuje zasebno podjetje, je dokaz tega, da vlada ne ‘vlada’, ampak deluje reaktivno in želi samo kratkoročno ugajati volivcem. Ko so na podlagi javnomnenjskih anket ugotovili, da si slovenski državljani želijo ‘slovenski’ Mercator, so se odločili, da jim bodo v skladu s svojo logiko ponudili privid, približek te zgodbe. V tem primeru želi vlada na podlagi neobičajnih, svojstvenih pravnih temeljev posegati v zasebno podjetje, pri čemer pa je sama pokazala, da ne zna skrbeti niti za državno premoženje niti kredibilno izvesti strateških projektov, kot je npr. drugi tir. V obeh primerih gre za nujni zakonodajni postopek, ki pomeni korupcijska tveganja in onemogoča strokovno razpravo ter argumentacijo. Vladni kadroviki, ki s svojimi nestrokovnimi in koruptivnimi posegi uničujejo državna podjetja, naj bi sedaj reševali še zasebni Mercator.”

Takšni zakoni so, ob vpisu vode v ustavo, le še korak nazaj v socializem. S takšnim tempom ne bi bilo presenečenje, če bi bil naslednji korak nacionalizacija vseh uspešnih podjetij. Edini učinek tega zakona pa bo uvedba dobro plačanih polit-komisarjev v podjetjih. Stali bodo 100.000 evrov ali več na leto, plačati pa jih bo moralo podjetje. Ne samo, da bo država podtaknila svojega polit-komisarja, še plačevati ga bo moral podjetnik?! Učinka od njih ne bo nikakršnega. Bomo pa spet imeli partijo v podjetjih. Živel socializem, samo da je Mercator naš!

Boris Tomašič