Slovenski filozof in zapriseženi marksist Slavoj Žižek je pred dnevi v Independentu objavil spis, v katerem je okrcal liberalno elito, za katero meni, da se ni sposobna spopadati z vzpenjajočim se populizmom. Od slovenskih medijev mu pozornost namenjajo le še v skrajni Mladini, kjer jim je všeč ideja o radikalizaciji levice.
“‘Dovolj z ‘izgradnjo Evrope’!’ je klic. Namesto tega se povežimo z ‘nacionalno dušo’! Ponovno odkrijmo našo ‘izgubljeni identiteto’!” so v svojem manifestu o Boju za Evropo zapisali pripadniki evropske “intelektualne smetane”, po mnenju katerih abstrakcije, kot sta “duša” in “identiteta”, obstajajo “zgolj v domišljiji demagogov”.
Ni trajalo dolgo, ko jih je Žižek postavil na realna tla – resnici na ljubo, realnejša tla. Iskreno rečeno je Žižkova kritika liberalne elite najlepši prikaz tega, kako izgleda, ko gluhi maha slepemu, naj pazi, da ne pade v prepad.
Bije se boj med globalisti in nacionalisti
Kot je opozoril Žižek, je manifest v samem jedru zgrešen, saj že ob samem branju postane jasno, zakaj populisti v Evropi uspevajo. “Cvet evropske liberalne inteligence” je namreč v polnosti spregledal neprijetno dejstvo, da se populisti “predstavljajo kot rešitelji Evrope”.
Ob tem se seveda zastavi vprašanje, kako se le ne bi videli kot rešitelji Evrope, saj vendar zagovarjajo vero, dom in družino, medtem ko so njihovi nasprotniki – pa naj bodo to radikalni levičarji, progresivci, liberalci ali neoliberalci – vsi na strani globalizma in uvažanja migrantov v Evropo, zato da bi počasi nadomestili domače evropsko prebivalstvo in ga zamenjali z novimi “Evropejci”.
Mar je lahko gasilec karkoli drugega kot rešitelj, ko gasi požar, ki ga je zanetil požigalec? Mar sploh preseneča, če je družina, katere hišo gasilec reši pred požarom, hvaležna gasilcu za njegovo delo? Žižek zagovarja drugačen pristop. Tudi on bi rešil hišo pred požarom. A njegov predlog je, da se hišo podre, saj če ni hiše, ne more biti požara.
Ideja združene Evrope se je pokvarila
Žižku je treba priznati njegovo intelektualno resnicoljubnost. Tako je zapisal, da ko so novinarji ameriškega predsednika Donalda Trumpa vprašali o migrantih, ki prihajajo v Evropo, je ta odvrnil tako, “kakor se spodobi za protimigrantskega populista, kakršen je”. Trump je namreč povedal, da migranti ogrožajo evropski način življenja in predstavljajo grožnjo evropski duhovni identiteti. “Na kratko, bilo je, kot da bi skozenj govorila madžarski Orban ali italijanski Salvini. Ne smemo namreč pozabiti, da tudi onadva želita obraniti Evropo,” je poudaril Žižek.
Po Žižkovem mnenju je Evropa, ki moti tako Trumpa kot “evropske populiste”, združena Evropa, ki skuša preseči spone nacionalnih držav. Z drugimi besedami, moteča je Evropa, v kateri je glavno mesto Bruselj, ki mirno diktira preostalim 28 provincam, kaj naj delajo in kako. Mar sploh preseneča, če stavba Evropskega parlamenta spominja na babilonski stolp? Moteča je Evropa, ki se trudi ohraniti stari razsvetljenski moto solidarnosti do žrtev, in Evropa, ki se zaveda, da je človeštvo vse eno.
Problem s to idejo Evrope je, da se je pokvarila, pravi Žižek. Po njegovem mnenju Evropo ogrožata tako Trump kot ruski predsednik Vladimir Putin, saj oba podpirata tako brexit kot evroskeptike na vsakem vogalu. Cinik bi lahko rekel, da ZDA in Rusija to počneta, ker ustreza njunim interesom, “divide et impera”. Kdo drug bi lahko rekel, da Trump in Putin želita zgolj samostojne države, s katerimi se lahko normalno pogovarjata, ne da bi za to potrebovale dovoljenje Bruslja.
Ein Volk, Eine Europa, Eine Mutti
Problem, s katerim se sooča Evropa, je po Žižkovem mnenju vprašanje, “kako ostati zvest emancipatorni zapuščini, ko jo ogroža naval konservativnega populizma?”. Res, zgodil se je neverjeten obrat. Zdaj so progresivci postali tisti, ki želijo ohraniti vzpostavljeni družbeni red, in konservativci tisti, ki ga želijo spremeniti, trdi Žižek.
Žižek bi to zblojeno idejo enega ljudstva, ene Evrope in ene “mutti” pred propadom reševal tako, da se namesto kompromisov pozicija levice še dodatno radikalizira. Žižek očitno ni bral novic v zvezi z Antifo. Kajti radikalizacije s strani levice je bilo že več kot preveč.
“Populizem je zgolj odziv na neuspeh evropskih liberalcev, da ostanejo zvesti evropskemu emancipatornemu potencialu,” ki po Žižkovem mnenju navadnim ljudem nudi lažno pot iz težav. Statistika glede prihodov migrantov v Italijo govori drugače, a to so dejstva. In kot je rekel Žižkov veliki vzornik Georg Wilhelm Friedrich Hegel: kjer se dejstva ne ujemajo s teorijo, toliko slabše za dejstva.
Edini način, kako zares poraziti populizem, je po Žižkovem mnenju podvreči levoliberalno elito neusmiljeni kritiki z vidika “socialdemokratske formule”, ki so jo izdali v svojem neoliberalnem obratu. “Edini način, kako rešiti, kar je vredno reševati, je, da se iz preteklosti premikamo naprej.” Kakor so govorili na Radiu Yerevan, da lahko na obzorju že vidimo komunizem. A kaj je obzorje drugega kot namišljena črta, ki je, ne glede na to, koliko se ji skušamo približati, vedno enako oddaljena od nas?
Ivan Šokić