Zoran Janković in ljubljanski častni komunistični meščani

Lucija Šikovec Ušaj

Ste se kdaj vprašali, ko ste slišali, da je župan Ljubljane podelil različna priznanja in nazive častni meščan ali meščanka, kaj neki je ta oseba naredila za tak naziv in kaj bo od tega naziva konec koncev imela. Sploh pa, kdo se še spominja vseh častnih meščanov Ljubljane, čeprav verjetno na pamet vsi kot iz puške izstrelite eno ime, “ime ponosito”, tov. Tito. Ne enkrat, dvakrat je postal častni meščan Ljubljane. Prvič v letu 1946, verjetno zato, ker je izpolnil z balkona Univerze dano obljubo: “Roka pravice, roka maščevalka našega ljudstva je že dosegla ogromno večino, a samo manjšemu delu izdajalcev se je posrečilo pobegniti pod okrilje pokroviteljev izven naše dežele. Ta manjšina ne bo nikdar več gledala naših divnih planin, naših cvetočih polj. Če bi se to vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo kratek čas …” Takrat je bil župan seveda prvoborec in član OF, Fran Albreht.

Drugič je Tito dobil naziv častnega meščana Ljubljane leta 1962, ko mu je ta naziv podelil Marjan Tepina, ki mu je leto zatem pripadla enaka čast za častnega meščana imenovati Egipčana Gamala Abdela Naserja. Danes bi rekli, da je bil to prvi znak islamizacije Slovenije. Ker seveda funkcije župana ni smelo biti in smo morali pretrgati tudi jezikovno povezavo z “nesocialističnimi in nedemokratičnimi” režimi, se je njegova funkcija imenovala predsednik Mestnega sveta Ljubljane. Bil je sicer arhitekt po izobrazbi, zasluge pa je verjetno pridobil, ker je v hiši tasta zgradil bunker za člane OF. Razlog za naziv Titu je bil verjetno v znamenitem 3 in pol ure dolgem govoru v Splitu, kjer je Tito za probleme in težave nezadovoljnih državljanov okrivil nekatere vodilne člane partije, izvzemši sebe in njemu bližnje, za kar je seveda požel ogromen aplavz. Lahko pa je bil razlog tudi bolj profane narave, ohraniti lastništvo hiše na Mirju, last njegovega tasta Vinka Vrhunca, očeta Marka Vrhunca in starega očeta Simona Vrhunca.

Po Titu pa se vam verjetno pri naštevanju častnih meščanov kar malce ustavi. Jasno, tukaj je še sin slovenskega naroda, Edvard Kardelj, ki je bil častni meščan Ljubljane leta 55 in par let kasneje še častni meščan, občan, vaščan vseh zaselkov po Sloveniji.

Ljubljana že ima resnično častne meščane
Malokdo ve, da ima Ljubljana resnično znanega častnega meščana, in sicer je leta 1852 ta naziv prejel Joseph Wenzel Radetzky (poslovenjeno tudi Jožef Vencelj Radetzky). Ljubljana bi, če bi čutila pripadnost srednji Evropi, lahko to dejstvo tržila dosti bolje kot razne dražgoške katastrofe. Tivolski grad, ki ga je Radetzky dobil kot nagrado za vojaške zasluge, bi bil lahko turistična atrakcija, Strauss in Radetzky marš ob kavi s sladico Radetzky!!

Zgodovina častnih meščanov je torej zelo pisana, vendar se pravzaprav od konca 2. svetovne vojne do osamosvojitve ni kaj dosti spreminjala. Častni meščani so bili vedno seveda borci NOB, narodni heroji, vsekakor pa v Jugoslaviji Ljubljana s tem nazivom ni razmetavala. Verjetno pod pezo eminentnih pred vojno imenovanih ljudi, Jože Plečnik, Anton Korošec, Josip Turk, Bonaventura Jeglič, Ivan Tavčar, da ne naštevam.

Po podatkih Marka Morela od 45. do 87. leta ni bilo imenovanih več kot 9 častnih meščanov
Tudi v samostojni Sloveniji prvi župan Ljubljane Jože Strgar ni imenoval za častnega meščana nikogar. Šele Dimitrij Rupel jih je imenoval 5. Ob upoštevanju, da je bil župan s predpisom omejen le na dva častna meščana letno, je izbor, ki ga je opravil po jugoslovanskih letih, brez dvoma tak, da mu ni treba zardevati: Anton Trstenjak, Pia in Pino Mlakar, Alojzij Šuštar in Mila Kačič.

Pravilniki oz. odloki so se z leti spreminjali, prva sprememba je bila leta 2001, ko je županja Vika Potočnik podpisala nov Odlok o priznanjih mesta Ljubljana.

Števila “častnih meščanov na leto” ni omejila, zato je v času svojega mandata v letu 2001 naziv podelila kar trem, Aleksandri Kornhauser, Pavletu Čeliku in Milanu Osredkarju. Leta 2000, ko je bila omejitev še v veljavi, pa Lidiji Andolšek Jeras. V času njenega županovanja je bilo v Odloku tudi zapisano, da je naziv častni meščan priznanje, ki ga prejmejo osebe, ki so izjemno zaslužne za ugled in razvoj MOL ter za razvoj njenih dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov. To priznanje se lahko podeli osebam odstavka samo enkrat.

Danica Simšič je za razliko od predhodnice, ki je čutila manko častnih meščanov iz akademskih krogov, podelila nazive štirim priznanim umetnikom: Marjani Lipovšek, Dubravki Tomšič Srebotnjak, Francetu Berniku in Rudolfu Franclu.

Z Jankovićem se je pričelo odlikovanje komunistov
V letu 2006 je postal župan Ljubljane Zoran Janković. Z njegovo dobo se je nedvomno pričela inflacija častnih meščanov, ki so bili vedno bolj tudi ponovno politično profilirani. Na začetku mandata ni poleg Kristine Brenkove in Toneta Pavčka častni meščan postal Tito, temveč njegova manjša enačica Milan Kučan. Naslednje leto Irena Grafenauer in prof. dr. Vinko Dolenc, nato France Bučar, Miran Goslar, Ana Nuša Kerševan, Janez Stanovnik, Mojmir Sepe, Svetlana Makarovič, dr. Alenka Šelih, dr. Matjaž Kmecl, Štefka Drolc, Jurij Gustinčič, dr. Ljubo Bavcon, Jože Ciuha, dr. Zora Konjajeva, dr. Marko Vrhunec in lani Jelka Reichman ter Ciril Zlobec.

Vmes se je seveda spremenil odlok in naziv častni meščan. Ostalo je najvišje priznanje MOL, ki ga prejmejo posamezniki, ki so izjemno zaslužni za ugled, pomen in razvoj MOL ter za razvoj njenih dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov. Dodani pa so “kriteriji” za podelitev naziva častni meščan: izjemni dosežki življenjskega dela, ki ga odlikujejo: vizionarstvo, odličnost, dobrobit, sodelovalnost ali skrb za blaginjo v MOL ali promocijo MOL. Letno se lahko podelita največ dva naziva častni meščan. Kriteriji so torej raztegljivi kot elastika, vendar se v mrežo častnih meščanov več ne ujame nihče, ki bi ne bil jasno in glasno pripadnik ortolevičarskega dela družbe.

In kdo so torej ti častni meščani, ki jih Janković v svojem mandatu tako »obilno« ovenča s častjo, ki pa v njegovem mandatu dobi tudi konkretne materialne oblike?

Zoran Janković (Foto: STA).

Zoran Janković (Foto: STA).

Vsekakor kirurga Dolenca lahko prištejemo med osebe, ki so doprinesle k mednarodnemu ugledu, ne sicer MOL, temveč UKC. Vendar ne gre pozabiti, da je prejel priznanje v letu 2008, se pravi leto za Milanom Kučanom. In leta 2008 je tudi operiral Milana Kučana in prvi podpisal priporočilo za operacijo v Švici na stroške davkoplačevalcev. Torej njegova udeležba med podporniki Zorana Jankovića za državnozborske volitve ni presenečenje. Ali je vzrok za Dolenčevo podporo in udeležbo v procesiji, ki je romala k Zoranu Jankoviću, v nazivu častni meščan, v ¾ milijonskem davčnem dolgu, nasedlem projektu, Milanu Kučanu ali strahu pred sodnim postopkom, vam ne vem povedati. Mi je pa hudo, profesor je bil izjemen nevrokirurg, ki pa žal za seboj ni pustil naslednika. Njegova udeležba v procesiji je madež na njegovem ugledu.

Tako imamo torej že dva častna meščana, ki sta romala k Zoranu Jankoviću, vendar seveda nista edina. Dr. France Bučar in Miran Goslar, častna meščana po kdove kakšnih kriterijih v letu 2009, sta bila tudi podpornika, da ne rečem napeljevalca Jankovića h kandidaturi. Za F. Bučarja vemo vsi, bil je demokrat do trenutka, ko bi ga lahko demokracija odnesla, Miran Goslar, komunistični direktor Mercatorja, ki je Mercator prepustil svojemu “sinu” Jankoviću, je s tem pridobil tak ugled, da je naziv častnega meščana več kot utemeljen. Ugled Mestne občine Ljubljana skozi oči Mercatorja! Da je bil predsednik Skupščine SRS, verjetno tudi ni škodilo njegovemu ugledu. V mojih očeh pa je postal ugleden šele, ko se je odrekel Jankoviću.

Da sta med častnimi meščani kar dva profesorja kazenskega prava Ljubljanske Pravne fakultete, je verjetno preventiva in zahvala. Oba sta se še kako angažirala pri obsodbi JJ v zadevi Patria, naziv in čast sta s tem brez dvoma pričakovana. Vloga Bavcona po vojni je še vedno zavita v tančico skrivnosti in nekateri govorijo, tako kot pri Bučarju, da se njegovih rok vsaj posredno drži kri. Za naziv, ki ti ga podeli Jankovič, pa je to bolj kot ne pozitivna referenca. Saj celo Jelka Reichman ob podelitvi naziva posluša in ne zapusti prireditve, na kateri l. 2016 Janković grmi proti postavitvi spomenika vsem žrtvam vojne. Nasprotno, leta 39 rojena ilustratorka se vrne v rano otroštvo okupirane LJ in opisuje veselje ob njeni osvoboditvi!

In kdo je prijezdil v »osvobojeno« Ljubljano? Nihče drug kot častni meščan leta 2015, dr. Marko Vrhunec, sin Vinka Vrhunca in enigma, ali je oče ali stric Simona Vrhunca, »znanega« direktorja UKC. Zoper častnega meščana, ne edinega, ki ga je ovenčal Janković, je bila vložena kazenska ovadba zaradi genocida, kar je verjetno eden od pogojev, ki jih je v Odloku o priznanjih mesta Ljubljane sprejel Jankovič! Zgodovina Vrhuncev je zanimiva, sposobni oče Vinko, katerega hišo si sedaj lasti Miro Senica, hiše ni želel prostovoljno podariti Partiji in so jo nacionalizirali. Verjetno je zet Marijan Tepina z nazivom častni meščan Titu kupoval odpustke, vendar so to le moja sklepanja. Vsekakor vsa leta Jugoslavije noben predsednik skupščine mesta Ljubljane ni začutil najmanjše potrebe po podelitvi naziva častnega meščana osvoboditelju Ljubljane.

Ne gre spregledati do smrti vdanega Udbovca Jurija Gustinčiča, ki ga očitno tudi izpoved njegove matere Anice roj. Lokar o življenju v komunistični Rusiji ni spreobrnila. Knjiga Od Anice do Anice Antonove je tako pretresljiva, da jo je vredno prebrati. Težje je razumeti trmasto vero v režim, v katerem izginjajo prijatelji, sorodniki, sosedje. Naziv častnega meščana je ujel za rep leta 2013, saj je leta 2014 umrl.

Prof. dr. Zora Konjajev, partizanska borka, porodničarka, za katero mi je stranka dejala, da upa vedno potrditi na sodišču, da je od porodnic zahtevala, da rodijo brez carskega reza, ker so tako rojevale partizanke. Vsaj nečak moje stranke ima zaradi »partizanskega« poroda cerebralno paralizo. Častna meščanka leta 2015.

Janez Stanovnik, dolar in cent, veliki podpornik Zorana Jankovića, ki je ocenil izgradnjo oskrbovanih stanovanj v Trnovem kot nekaj fantastičnega. Leta 2010 je postal častni meščan, leta 2011 je bil del procesije, ki je ohrabrila Jankovića, da kandidira. V Dražgošah pa človek več ni vedel, kdo koga zares podpira, Stanovnik Jankovića ali Janković Stanovnika! Seveda pa ob določanju meje s Hrvaško ne gre pozabiti vizionarstva Stanovnika (glej Odlok in pogoje za naziv častni meščan). O osamosvojitvi Slovenije je rekel: Temu nasprotujem, zame bi bila odcepitev Slovenije samomor. To bi bilo navzkriž z zgodovinskimi interesi slovenskega naroda. Vedeti je treba, da je naše zahodne meje podpisala Jugoslavija in ne Slovenija. V hipu, ko bi Slovenija nastopila kot neodvisna mednarodna enota, bi mirovna pogodba z Italijo nehala veljati, če pa bi izgubili severno mejo, bi bilo to za slovenski narod samomor, ki mu ga bodoči rodovi ne bi odpustili.

Hudič je v podrobnostih, problem ni zahodna meja, niti severna, temveč južna in tukaj je vizionarstvo častnega meščana zdrsnilo na poledenelih pločnikih.

Jože Ciuha, častni meščan 2014. O njem pa iz prve roke: hišo na Prešernovi je podaril takratni državi Jugoslaviji, potem ga je ta šolala v Parizu, bil je član CK, po l. 91 pa je v postopku zatrjeval, da so darilno pogodbo za hišo od njega izsilili. Verjela bi, če ga ne bi režim, ki ga je prisilil v podpis, bogato obdarjal skozi vse življenje. Pika na i je naziv častnega meščana, tudi tik pred smrtjo.

Štefka Drolc, ljubljenka Milana Kučana, ki ni nasprotovala Jankovićevi zahtevi po selitvi Šentjakobskega gledališča s Krekovega trga v Dom Španskih borcev, je verjetno za to in še za kaj postala dovolj zaslužna, da ji je Janković priznanje izročil leta 2013.

Ko sta postala častna meščana Nuša Kerševan in Janez Stanovnik, je župan lakonično odgovoril, da bi Boris Pahor sicer zaslužil priznanje, vendar za to ni podlage. Ker, pozor, za vse ostale je podlaga v zavezanosti Partiji in Udbi, če ne njihova, pa njihovih prednikov.

Torej, do letošnjega leta je Mesto Ljubljana pod županom Jankovićem dobilo kar 20 častnih meščanov. Delim jih na tiste, ki jim Janković dolguje uslugo, in na one, iz katerih dela dolžnike. Praktično celotna kazenska katedra PF je vendarle neko sporočilo tožilstvu in sodišču.

Da bo povsem jasno, da je čast težko namazati na kruh in da je primerno, da se čast tudi opredmeti, je naziv častnega meščana nedvomno treba povezati s pridobitvijo prednostne pravice do oskrbovanega stanovanja. To sicer formalno določi Javni stanovanjski sklad MOL na podlagi Splošnih pogojev poslovanja. Za nas, običajne meščane, je vrsta kriterijev, od tega, da ne smemo imeti v lasti nepremičnine večje vrednosti, moramo biti starejši od 65 let, ne smemo imeti dohodka nad določenim zneskom, sedaj približno 1000 evrov, vendar vse to ne velja, če gre za zaslužnega meščana. Hopla, kdo pa je zaslužni meščan?

Ob vprašanju Anžeta Logarja, kako to, da je Ljubo Bavcon v letu 2015 dobil oskrbovano stanovanje, je sledil lakonični odgovor, da je tako ocenila nadzorna komisija. Ljubo Bavcon naj bi bil upokojenec MOL, kar seveda ne drži, saj je upokojenec Pravne fakultete Ljubljanske Univerze. Ali pa se enači naziv častnega meščana z zaslužnim meščanom, pa je verjetno namenoma odprto vprašanje za primer, da bi se želel “vriniti” kakšen neprimeren in preskočiti vse socialne kriterije. Da je na ta način dobil oskrbovano stanovanje, je povedal tudi Stanovnik, verjetno pa ga je dobila tudi Svetlana Makarovič, oba zvesta podpornika.

O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov v 25. členu tudi določa, da ima častni meščan Ljubljane pravico do brezplačne vozovnice. Letna prevozna vozovnica znaša po zadnjem ceniku 420 evrov, kar pa tudi ni zanemarljivo, pa četudi imaš več tisoč evrov plače ali pokojnine.Torej, kar nekaj častnih meščanov je hkrati tudi podpornikov župana Jankovića za župansko funkcijo, prepričani pa so bili, da bi jim koristil tudi na visoki državni funkciji. Težko bo župan zanikal povezavo med politično naklonjenostjo posameznikov in svojo izbiro, četudi bi se skliceval, da je izbiro opravila komisija. Komisijo namreč imenuje mestni svet, kjer ima Jankovićeva lista absolutno večino. Zato za izbiro odgovarja izključno župan, saj je vsem jasno, da njegovi svetniki glasujejo, kot jim naroči, da se izrazim lepše, kot je res. V resnici jim baje zaukaže.

Kako pa so povezani drugi njegovi podporniki, ki jih zaradi številčne omejitve še ni doletela čast postati častni meščan, pa mogoče kdaj drugič. Zapomnite si, ni zastonj kosila, niti pri Jankoviću ne. Vsa kosila pa plačamo mi vsi.

Lucija Ušaj Šikovec