Zver o Cerarjevem pismu: Nisem mogel verjeti, pod kaj se je podpisal predsednik vlade

Datum:

“Čeprav sem omenil, da je v Sloveniji več kot 600 množičnih morišč in da se stvari (pre)počasi premikajo, namen pisma ni bil opisovati odnos slovenskih oblasti do tega vprašanja. V zvezi s tem sem izrazil upanje, da se bo Slovenija soočila s svojo temno stranjo in da bo prišlo do sprave,” je Cerarjev žolčen odziv na Zverovo prvotno pismo Manfredu Webru in Martinu Schulzu ponovno komentiral evropski poslanec Milan Zver.   

Kot je na svoji spletni strani zapisal, njegov namen ni bil v Bruslju obračunavati z vladajočo slovensko politiko, temveč je “smisel tega pisma v pobudi, da bi se evropske inštitucije – tudi zato, ker gre pri žrtvah na slovenskih tleh za Evropo v malem, saj je med pobitimi večina pripadnikov drugih narodov –  na pieteten način poklonile vsem tem žrtvam.”

Zveru odgovoril tudi Tit Turnšek
Evropski poslanec Zver je na svoji spletni strani zapisal, da je prejel tudi pismo predsednika Zveze združenj borcev NOB Tita Turnška, v katerem ga ta podučuje, da med in po vojni ni bilo sistematičnega pobijanja s strani komunističnih oblasti, ampak da naj bi šlo za dejanja jugoslovanskih vojaških formacij, in sicer v kontekstu maščevanja za vse, kar so hudega”kvizlinške” enote povzročile med vojno.

Zver pojasni, da s Turnškovo tezo težko pojasniš žrtve med vojaki, še težje pa med civilisti, saj je bilo med njimi ogromno število žensk, starcev, mladostnikov in celo otrok, kar pojasnijo tudi posmrtni ostanki v Hudi jami. Po njegovem teorija o maščevanju ne razloži sistemskega in sistematičnega kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, še manj zločinov, kakor je to označilo že ustavno sodišče. “Poleg tega, zgodovinsko gledano, ni korektno, da bi pomore pripisovali Jugoslovanom; eksekucije so izvajali predvsem Slovenci.” Zver je namreč prepričan, da v primeru zanikanja resničnih, čeprav temnih, plati svoje lastne zgodovine ne bomo deležni normalne prihodnosti.

Že večkrat zavrnili potrditev resolucije
Cerar je v svojem pismu Zvera obtožil tudi zavajanja, češ “da je slovenska aktualna oblast naredila veliko na področju povojnih žrtev, še posebej omenja lani sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, podpredsednik njegove stranke Milan Brglez pa da je na ustanovni seji DZ spomnil na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih sistemov ter pri tem izpostavil resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.”

Če bi Cerar pojasnil, zakaj je njegova stranka doslej že nekajkrat zavrnila potrditev te resolucije v slovenskem parlamentu, bi mu Zver morda še verjel, da ne gre za sprenevedanje. “Priznam, da se bolj spomnim njegovega intervjuja za neko revijo, v katerem je opravičeval poboje z naravnim pravom, ki naj bi bilo v skladu s splošno etiko, po kateri so se dogajali povojni poboji,” je zapisal.

Šlo je za nesprejemljivo Cerarjevo pobudo
Zveru piše, da mu ni jasno, kaj je gnalo predsednika vlade, da je na pobudo evropskim institucijam, da bi postavili spomenik vsem žrtvam pobojev v EP, tako žolčno reagiral. “V mojem pismu ni šlo za predlog kazenskega pregona zoper zločince (Slovenija je sicer ena od redkih poskomunističnih držav, ki za vse zločine ni obsodila nikogar) niti moj predlog ni šel v smeri obsodbe kogarkoli, pa čeprav bi za spravo morali doseči tudi to.” Po njegovem je enostavno šlo za pobudo Evropskemu parlamentu, Cerarjev odziv pa kljub temu, da ga ni nihče vprašal po njegovem mnenju, ni bil sprejemljiv.

M. P.

 

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...