Olimpija je na zadnji, peti finalni tekmi prišla do zasluženega naslova državnih prvakov. Šele v zadnji tretjini so domačini strli odpor gostov in se veselili zmage z 2 : 0 pred domačimi gledalci. Pokalna lovorika se je po letu premora znova vrnila v Ljubljano.
Zadnjo finalna tekmo so pred domačimi gledalci dobili hokejisti Olimpije in prišli do 15. naslova. Tudi tokrat se je v Tivoliju zbralo lepo število navijačev, ki so pripravili odlično vzdušje na tribunah. Na koncu se je večina le-teh tudi veselila državne lovorike svojih ljubljencev.
Ostra borba na igrišču, brez popuščanja
Že na samem uvodu tekme je bilo jasno, da ekipi ne bosta preveč tvegali, še kako sta se namreč zavedali pregovora v tej finalni seriji – kdor prvi zadane, na koncu tudi zmaga. Dokaj nervozna in ostra igra na obeh straneh se je iz minute v minuto bolj stopnjevala. Veliko dvobojev se je končalo s prerivanjem, nekateri tudi z udarci. Igralci na eni in na drugi strani niso popuščali niti za trenutek. V zadnji tretjini, po prvem zadetku, pa so se s strani domačih in gostujočih navijačev razvnele tudi strasti na tribunah, na trenutke tudi preko meja normalnega.
Roy zadnjič mrežo ohranil nedotaknjeno, mali čarovnik Sotlar junak tekme
Oliver Roy, ki je danes skoraj zagotovo odigral zadnjo tekmo v dresu Olimpije, se je na najboljši možen način poslovil od množične domače publike – z zmago, nedotaknjeno mrežo in pokalom v rokah. Danes v primerjavi s prejšnjimi tekmami niti ni imel toliko dela. Tekma je bila izenačena z nekaj neizkoriščenimi priložnostmi na obeh straneh. V tretjo tretjino pa je Olimpija krenila sanjsko, mladi talent Jure Sotlar je z lepim prodorom zadel za olajšanje na tribunah in na klopi. Sotlar je bil po točkah tudi najboljši igralec finalne serije. Zeleno-beli so uspešno držali minimalno prednost vse do 57. minute, ko je proti praznim vratom sam krenil Gregor Koblar, se pred praznimi vrati gostov ustavil in počakal na Jeseničane ter plošček šele nato poslal v mrežo. S to potezo je razburil železarje in gostujoče navijače, ki so začeli razgrajati. Jeseniški hokejisti so bili nemočni, že tri minute pred koncem pa se je začelo slavje na tribunah in klopi Olimpije.
Groba, borbena in moštvena igra, znova vse to ni bilo dovolj
Jeseničani se lahko še kako tolčejo po glavi in obžalujejo zapravljeno četrtkovo priložnost, ko so imeli pred domačimi gledalci vse niti za zmago v svojih rokah. Današnja tekma je bila za železarje po pričakovanjih težka, morda celo najtežja doslej. Tudi tokrat se je gostovanja udeležilo lepo število jeseniških navijačev, ki so znova dobro spodbujali svoje ljubljence. Odlično vzdušje na tribunah je dodatno vplivalo tudi na hokejiste, ki so velikokrat na krilih emocij igrali zelo grobo. Najbolj nevaren Jeseničan je bil zagotovo Rajsar, vendar gostje pravega orožja niso našli. Po zaostanku so imeli lanski prvaki priložnost, da izzid z igralcem več izenačijo, vendar niso bili niti blizu. V zadnjih minutah tekme so se začele še dodatne neumnosti Jeseničanov, ki so si kot po tekočem traku nabirali izključitve. Ravno zaradi teh okoliščin je Dejan Varl že štiri minute in pol pred koncem igral brez vratarja in tudi prejel zadetek. Sledili so novi, nepotrebni prekrški gostov, ki so si z izključitvami popolnoma sami izkopali jamo, iz katere niso več znali prilesti, da bi lahko ubranili lanski naslov državnih prvakov.
HDD TELEMACH OLIMPIJA 2 : 0 HDD SIJ JESENICE – 3 : 2 – končni rezultat v zmagah
2 : 0 (0 : 0, 0 : 0, 2 : 0)
3.700; Sotlar 42., Koblar 57.
G. V.