“Sem zelo vesela, da imam take prijatelje in družino ob sebi. Ves čas mi sledijo, me spremljajo in navijajo in tudi za jutrišnji slalom pričakujem veliko število navijačev ter upam, da bodo tako navijali, da me čim prej spravijo v cilj,” je o svojih prijateljih in starših povedala Ana Bucik, ki nam je zaupala tudi, da milijonov s smučanjem še ni zaslužila, a da ima tisto najpomembnejše – veselje in ljubezen do športa.
Mlada Ana Bucik je v letošnji sezoni postala pravi hit. Svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu je izboljšala že dvakrat, uspel pa ji je tudi redko viden podvig – v dveh dneh je dvakrat zmagala. Čeprav je šlo za tekmo evropskega pokala, je dokazala, da se počasi, a vztrajno prebija med najboljše slalomistke na svetu. Danes bo na Zlati lisici nastopila na veleslalomu, jutri pa še v svoji paradni disciplini – slalomu.
Začnimo na začetku. Prve smučarske korake ste naredili doma pod okriljem očeta.
Ja, res je. Moja mama in oče sta oba zelo veliko smučala, pa tudi družinsko smo zelo veliko smučali s prijatelji. Na sneg sem prvič stopila v Lokvah, potem pa smo velikokrat hodili v Dolomite in mislim, da sem tako nekako potem vzljubila ta šport. Najprej sem ga vzljubila kot rekreacijo, potem kasneje pa še tekmovalno.
Je bil oče – ki je predsednik smučarskega kluba Gorica – tisti, ki vas je navdušil za ta šport?
Zagotovo je on en razlog, da mi je postalo smučanje tako blizu. Moram pa reči, da mi ni nikoli vsiljeval tega, mislim, da niti sam ni pričakoval tega, da bom toliko smučala, kot smučam zdaj. Je pa zagotovo vesel, saj je to šport, ki ga ima tudi sam zelo rad in mislim, da je zelo vesel, da sem se sama odločila za to pot.
Kdaj je dokončno vzklila ljubezen do tega športa? Kdaj ste vedeli, da je to to?
Zelo hitro sem se priključila smučarskemu klubu, ampak to predvsem zaradi prijateljev. Mislim pa, da se je preskok zgodil kmalu. Bili smo na nekih lažjih regijskih tekmovanjih, kjer sem zmagala svojo prvo tekmo in takrat sem, seveda, kot vsak otrok ob zmagi, dobila ta zagon in si želela še več.
Ali je kdaj prišel tudi trenutek, ko vam je bilo vsega dovolj, ko ste si rekli, da tega ne želite več?
Da bi prav rekla: ‘Tega si pa ne želim več’? Ne, mislim, da takega trenutka še ni bilo, so pa bili težki trenutki in si takrat za kak trenutek želiš odnehati, ampak se to potem tudi zelo hitro spremeni; takrat spoznaš, zakaj to sploh počneš. Mislim, da dokler rad smučaš – ne da smučaš zaradi rezultatov oziroma kot nekateri morda zaradi zaslužka – je vse lažje.
Omenili ste zaslužek. Je Ana Bucik že s čim, razen s smučanjem, zaslužila kaj denarja?
(smeh) Ne. Ana Bucik tudi s smučanjem še ni zaslužila skoraj nič. (smeh)
Torej tudi smučanje še ni prineslo milijonov?
Ne. (smeh) Letos so sicer uvedli neke spremembe, tako da nek majhen del dobimo tudi ostale tekmovalke, ki nismo ravno med elito. Smo pa zagotovo še vedno veliko več vložili, kot pa dobili. Mislim pa, da je s tem tako – starejši kot si, bolj si želiš tega zaslužka. Tvoji vrstniki so redno zaposleni, ti pa plačuješ zato, da lahko treniraš. Zagotovo je lažje, če je vsaj tako, da se lahko sam preživljaš.
Ste kdaj doma izračunali, koliko je bilo vsega vlaganja v opremo, treninge, prevoze …?
Nismo šli prav računat. Nekako so bili moji starši vedno mnenja, da to je njihov del in da se jaz s tem ne smem obremenjevati, tako da so me skušali od tega čim bolj odmakniti. Vedno je bilo tako, da dokler zmoremo, ti smučaj in uživaj in je to to. Tako da moram reči, da sem jaz imela to srečo, da se mi nikoli ni bilo treba s tem pretirano obremenjevati.
Prijatelji so zelo pomemben del vašega življenja – spremljajo vas na velikem številu tekem, pripravijo vam tudi transparente.
Ja, res je. Jaz sem zelo vesela, da imam take prijatelje in družino ob sebi. Ves čas mi sledijo, me spremljajo in navijajo in tudi za jutrišnji slalom pričakujem veliko število navijačev ter upam, da bodo tako navijali, da me čim prej spravijo v cilj.
Je Zlata lisica Vaša najljubša tekma?
Zagotovo je najljubša, kar se tiče vsega vzdušja, a tukaj do zdaj še nisem pokazala najboljših voženj, zato upam, da bom to spremenila, ker to zelo vpliva na to, ali ti je tekma ljuba ali ne.
Niste še povsem del smučarske elite, toda letos se ji zelo ekspresno približujete. Kje so Vaše meje?
V letošnji sezoni sem imela največji cilj ta, da bi se mi uspelo uvrstiti na finale svetovnega pokala, torej biti v skupnem seštevku med najboljših 25. Zdaj v Flachauu s to bolečino, ko nisem uspela ravno normalno tekmovati, se je ta cilj malo bolj oddaljil, ampak vseeno mislim, da bi mi lahko uspelo. Do konca sta še dve tekmi in z dobrimi vožnjami še vedno lahko posežem blizu petnajsterice in to bi morda lahko zadostovalo.
Letos ste dosegli štiri izjemne rezultate: dvakrat ste popravili svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu, nato pa še dvakrat v dveh dneh zmagali na tekmi evropskega pokala. Kateri izmed teh dosežkov Vam je bil najbljubši?
Zagotovo tisto 15. mesto v Lienzu. To mi je res veliko pomenilo, čeprav moram reči, da je bila tista prva zmaga v evropskem pokalu res nekaj posebnega. Takrat sem se v tistem trenutku morda najbolj razveselila tega, da sem prevzela vodstvo, ko sem prišla v cilj in je to malce drugače kot na tekmi svetovnega pokala. Tisto mi je kar veliko pomenilo – vedno sem gledala tekmovalke, kako zmagujejo in sem si nekako želela biti na njihovem mestu in ko mi je letos to uspelo, sem bila res presrečna.
Zdaj imate v evropskem pokalu dve zmagi, zato Vas moram vprašati: kdaj boste prvič zmagali v svetovnem pokalu?
Jaz upam, da bom nekako v par sezonah. Glede na to, kako gre zdaj krivulja navzgor, sem letos morda končno začutila, da je to lahko nek cilj za prihodnje sezone in zagotovo bom naredila vse za to, da bo to čim prej.
Ana Bucik o poškodbi, ki jo je staknila na tekmi v Flachauu:
“Jaz sem v bistvu ‘zahakljala’ slalomski količek in tam se mi je vez na gležnju, na rastišču, malce strgala. To je taka zelo zoprna poškodba, ki pri vsakem pritisku na nogo zelo boli.”
Kakšno pa je stanje z Vašo poškodbo? Bo potrebna blokada za nastopa v veleslalomu in slalomu?
Neka tableta oziroma neka protibolečinska zadeva bo zagotovo potrebna, ker se večkrat zgodi, da pri neki luknji ‘nabijem’ in takrat pač močno zaboli. To bomo poizkušali preprečiti, da me ne bi oviralo pri sami tekmi. Za treninge tega sicer ne uporabljam, ampak za tekmo bomo uporabili in potem videli, kako naprej.
Kaj lahko od Vas pričakujemo na Zlati lisici? Še posebej nas zanima, do kam lahko posežete v vaši paradni disciplini, slalomu?
Nekako si prav res želim samo to, da bi odpeljala tako, kot znam in bi v tem uživala. To mi zadnje čase uspeva – med smučanjem res uživam. Potem lahko na progi naredim to, kar hočem, in če to naredim, vem, da sem lahko zelo hitra – to se je pokazalo tudi, ko sem trenirala s tekmicami. Zagotovo pa si želim uvrstitve med prvih 15.
Rok Virag