Anton Repnik ženi ni kupoval rož. Raje jih je naslikal – ali pa jo peljal na travnik

Foto: e-Koroška

Da za vrhunsko umetniško delo ni potrebna akademska izobrazba, dokazujeta slikarja z Mute, Anton in njegov sin Janez Repnik. Koroška slikarja v svojih delih na družbenokritičen in humoren način izražata svoj odziv na dogajanje v družbi, opozarjata na krivice ter slikata žalost in veselje; vse sta na lastni koži občutila tudi sama. Vsak na svoj način. Umetnika živita za slikarstvo, svoje delo pa z veseljem predstavita in z njim nagovorita ljudi. 

Anton svoji ženi ni nikoli kupil šopka. Rože ji je raje naslikal.
Slikar Anton Repnik je eden izmed glavnih predstavnikov slovenskega slikarskega samorastništva. V življenju mu ni bilo postlano, vsakdanji boj za preživljanje družine v krivični družbi se kaže tudi v njegovih delih. Tudi Janez, eden izmed Antonovih sedmih otrok, je že v otroštvu krenil po očetovih stopinjah. Anton pravi, da se je Janez rodil s čopičem v roki. Ker mu je bil oče vzornik in je zrasel z njegovim delom, so bile tudi njegove slike zelo podobne očetovim, pozneje pa je razvil svoj značilen slog. Oba pa sta enakega mnenja, da je umetnik lahko samo odkrit in pošten človek. Odkrita in poštena sta tudi onadva. Kljub temu da sta v neusmiljenih časih doživela marsikaj slabega, je njuno življenje polno lepih in pozitivnih zgodb. Anton odkrito pove, da ženi ni nikoli kupil šopka rož. Raje jo je peljal na travnik z rožami ali pa je šopek naslikal. Velika dejanja skromnih ljudi, ki svoje ljubezni ne izražajo z neosebnimi materialnimi dobrinami.

Dela Repnikov so odraz tega, kar je v sodobni družbi zgrešeno
Ker sta umetnika odkritosrčna in poštena, v svojih delih izražata svoj pogled na svet in z barvami na papir ali platno naslikata svoja čustva, žalost in trpljenje. Negativizem in kritiko sodobne družbe pa želita predstaviti na bolj sproščen način – s humorjem. To pa zato, da se ljudje v težkih, krivičnih in žalostnih časih vsaj malo nasmejijo in sprostijo, pravi Anton. Stroka očeta in sina uvršča med glavne predstavnike slovenskega naivnega slikarstva, sama pa pravita, da je v umetnosti vse bolj preprosto: “Umetnost je. Ali pa je ni.” Tudi “naivna” nista, saj se zavedata, da krivične družbe sama ne moreta obrniti na bolje.

V Galeriji Repnik je dobrodošel vsak, ki ga zanima njuno delo
Repnikova zelo rada predstavita svoje delo, ker njune umetnine ljudi opozarjajo na napake v družbi, ki se tičejo tudi njih samih. Predstavila sta se na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. V ta namen sta v torek v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki otvorila razstavo z naslovom Slike življenja. V hiši, kjer stanujeta, pa imata tudi svojo galerijo, kjer je dobrodošel vsak, ki ga zanima njuno delo.

Jon Petek, e-Koroška