Cepljenje vsako leto prepreči dva do tri milijone prezgodnjih smrti zaradi davice, tetanusa in podobnih bolezni, rešilo pa bi jih lahko še veliko več. Samo v lanskem letu – predvsem v afriških državah – ni bilo cepljenih več kot 19 milijonov dojenčkov, cepljenja pa so se po nepotrebnem začeli izogibati tudi starši v razvitih državah. Takšen trend beležimo tudi v Sloveniji, kjer se vsako leto cepi manj otrok.
V letu 2008 je zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepivi, pred svojim petim letom umrlo skoraj dva milijona otrok, trdi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Zaradi tega je popolnoma nerazumljivo, zakaj so v javnosti še vedno vztrajno prisotni nekateri miti o cepljenju. Nacionalni inštitut za javno zdravje je zato med 24. in 30. aprilom, ko poteka Evropski in svetovni teden cepljenja, pripravil številna gradiva, ki razbijajo mite o cepljenju.
Razlog za preplah?
V Sloveniji se zadnja leta soočamo s padajočim deležem precepljenosti otrok. Število cepljenih proti Hepatitisu B je od leta 2010 padlo z 92,1 odstotka na 88,8 odstotka. Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z dvema odmerkoma cepiva je padla z 96 odstotkov na 95,8 odstotkov. Preceplejnost proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju je padla z 96,6 odstotka na 94,3 odstotka. Precepljenost proti okužbam HPV je padla z 54,9 odstotka na 44,8 odstotka – gre za eno najmanjših precepljnosti v primerljivih državah. Precepljenost proti tetanusu je padla z 93,5 odstotka na 89,6 odstotka.
10 najpogostejših mitov
V javnosti se pojavljajo številni miti o cepljenju, ki ne poniknejo, kljub temu da nimajo nobene zveze z znanostjo ali dokazi. Z namenom, da bi nekatere mite razkrinkali, so na NIJZ pripravili prospekt s destimi najbolj pogostimi.
- Tisti, ki skrbijo za higieno, ne potrebujejo cepljenja.
Bolezni, proti katerim se cepimo, bi se, če bi prenehali s cepljenjem, ponovno pojavile. Ustrezna higiena sicer preprečuje širjenje npr. kolere, čeprav se večina povzročiteljev prenaša ne glede na to, kako čisti smo. - Večina ljudi, ki dobi bolezen, proti kateri se cepimo, je bil tako ali tako cepljen.
Večina ljudi, ki zboli za eno izmed bolezni, proti katerim se cepimo, ni bila predhodno cepljena. Cepivo zaradi svojega načina delovanja ni sposobno popolnoma zaščititi nobenega organizma, a to še ne pomeni, da je neučinkovito. - Cepiva imajo številne stranske učinke, zaradi katerih lahko celo umremo.
Cepiva imajo tako kot zdravila tudi svoje stranske učinke, vendar so le-ti manj nevarni od težav, ki jih povzročajo bolezni, proti katerim se cepimo. Običajni stranski učinki cepiv vključujejo glavobol ali rdečico na mestu vboda, medtem ko je posledica otroške paralize ohromelost, ošpic pa vnetje možganov ali celo slepota. Obe bolezni se lahko končata s smrtnim izidom. - Zaradi kombinacije cepiv proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi lahko otrok umre.
Ni znanstveni dokazov za povezavo med kombinacijo zdravil in primeri smrti otrok. - Ni potreb po cepljenju, saj je večina bolezni, proti katerim se cepimo, v Evropi izkoreninjenih.
To ni res, nekatere bolezni se še vedno pojavljajo. Od leta 2005 so o primerih ošpic poročali iz številnih razvitih evropskih držav, med drugim tudi iz Slovenije. - Otroške bolezni, proti katerim se cepimo, so zgolj nesrečna naključja.
Otroške bolezni nosijo pridevnik otroške zgolj zaradi tega, ker so zaradi njih pogosto zboleli otroci, kar pa ne pomeni, da ne morejo zboleti tudi odrasli, še posebej če so nezaščiteni. - Cepljenje otrok s cepivi za več kot eno bolezen lahko povzroči stranske učinke, saj preobremenjuje otrokov imunski sistem.
Otrokov imunski sistem se dnevno sooča s številnimi tujki, zato zlahka prenese več cepiv hkrati. Aktivne snovi v cepivu aktivirajo imunski sistem, vendar v veliko manjši meri, kot ga aktivirajo tujki iz otrokovega okolja. - Gripa je samo nadloga.
Gripa je resna bolezen, zaradi katere po svetu vsako leto umre več sto tisoč ljudi. Še posebej ogroža mlajše in starejše ljudi – tiste z oslabljenim imunskim sistemom. - Cepivo proti gripi ni učinkovito.
Cepivo proti gripi nudi od 40- do 70-odstotno zaščito. Sezonsko cepljenje vključuje tri najpogostejše seve gripe, za katere se predvideva, da se bodo prenašali po svetu. - Bolje je pridobiti zaščito za bolezen, ki smo jo že preboleli.
Človeški imunski sistem pridobi s cepivom potrebne informacije, s katerimi se lahko bori proti prihajajoči bolezni. Res je, da ima po bolezni, ki jo je premagal, na voljo več informacij, a to še ne pomeni, da količina informacij, ki so v cepivu, ne zadošča za uspešen boj.
Ž. K.