Igrača Barbie predstavlja eno izmed najljubših igrač številnih deklic povsod po svetu in kot taka predstavlja simbol ženske lepote, h kateri stremijo številne deklice. V resnici pa ta lutka predstavlja nerealno žensko lepoto manekensko grajenih žensk z visokimi vratovi, ki številne mlade deklice spravlja v depresijo. Zaradi prezira do moških je ena izmed radikalnih feministk podobo Barbie vključila v slike največjih slikarskih umetnikov, kot je Zadnja večerja Leonarda da Vincija, na kateri je Jezusa in njegove apostole nadomestila z izumetničenimi lutkami.
Barbie je najbolj uspešen prodajni produkt podjetja Mattel, ki ga je ustvarila žena soustanovitelja podjetja, Ruth Handler. Med potovanjem po evropski celini je v Nemčiji naletela na punčko z imenom Lili, ki je takrat predstavljala priljubljeno stripovsko junakinjo. Handlerjeva se je v domače ZDA vrnila z idejo za prototip lutke z imenom Barbie, ki jo je poimenovala po svoji hčerki Barbari. Prvič je bila predstavljana v New Yorku na sejmu igrač 9. marca 1959 in dosegla velike prodajne uspehe. Kasneje so prišli do spoznanja, da lutka spodbuja neralne telesne ideale in anoreksijo. Ne samo, da ima izjemno ozek pas, suha stegna, predolg vrat, ima tudi nogi, na katerih sta stopali postavljeni v vzdignjeno držo, kot je značilna pri balerinah.
Punčka Barbie nadomestila podobe moških v delih znanih umetnikov
Catherine Théry, nekdanja študentka umetnosti, je preuredila 11 znanih fresk znanih umetnikov z lutkami Barbie, ki so nadomestile originalno upodobljene moške podobe. Ne samo da je Théryjeva pri motivu Zadnje večerje upodobitev Jezusa in apostolov nadomestila z lutkami Barbie, temveč je pred podobe shiranih žensk namesto kruha naslikala hamburgerje. Pri upodobitvi Cezannovih Kvartopircev za mizo je moška zamenjala z Barbikama, v upodobitvi Zajtrka na travi francoskega slikarja Édouarda Maneta, na kateri sta bila v originalu ženska in dva moška, je oba nadomestila z dvema Barbikama, od katerih je eno oblekla v moška oblačila.
Takšno feministično-lezbično sceno je dopolnila še ena Barbika v podobi moškega s kravato. Skrajno feministično usmerjenost francoske slikarke pa je prikazala bizarna predelava Rembrandtove Lekcije anatomije dr. Tulpa. Medtem ko se je umetnica v vseh drugih predelavah strogo držala menjave ‘ženske za moškega’, je pri tej umetnini naredila izjemo. Na mizo za seciranje namesto moškega v originalu ni položila ženske, temveč zvezanega moškega, ki ga sadistično obkrožajo Barbike v črnini.
Sklop enajstih predelav je umetnica povezala v skupen naslov Not The Ones You Think (“Niso tisti, kot ti misliš”). Sporočilo njenega dela naj bi vodilo v razmislek o lepoti, inteligenci in mestu žensk v družbi nekoč in danes. Seveda, prav lahko bi celotno delo komentirali zgolj kot ‘pač še en izraz umetniške svobode’. Po svoje pa vsak izraz umetniške svobode predstavlja tudi duha svojega časa. In tale smrdi po skrajnem feminizmu in aktivizmu LGBTQ.
Barbie nadomestili s punčko realnih mer Lamilly
Digitalni umetnik in oblikovalec Nikolaj Lamm, je oblikoval punčko Lamilly, ki ima videz 19-letnice povprečnih mer in jo predstavil otrokom. Ko so jih ob koncu snemanja vprašali, katero punčko bi raje vzeli domov, Barbie ali Lamilly, so se otroci odločili za slednjo. Ko si jih vprašali, kaj bi lahko bila ta punčka po poklicu oziroma kakšno kariero bi lahko naredila, so otroci odgovorili: plavalka, učiteljica, računalničarka … Za Barbie pa so rekli, da bi lahko delala v modni trgovini ali bi bila manekenka.
Nekaj njihovih izjav si lahko preberete v nadaljevanju:
“Kako je lepa. Zelo mi je všeč.”
“Podobna je moji sestri.” “Podobna je moji teti Katie.” “Ni podobna drugim punčkam, ni suha.”
“Zelo je posebna. Edinstvena je, zgleda resnična. Nimam punčk, ki bi bile takšne.”
“Njeni lasje so bolj mehki, kot sem sprva mislila, da bodo.”
“Njen popek je resničen.”
“Ta punčka lahko stoji. Barbie zgleda, kot bi imela visoke pete, ker stoji na prstih.”
“Lamilly je širša od Barbie. Barbie je zelo suha.”
“Manj ličil ima in nasmeh na obrazu.”
Povzeto po 24kul.si