Filozofija vina – hedonistično razmišljanje, ki nas pelje po vrtiljaku okusov

Ob 1700. obletnici svetega Martina sta Balassijev inštitut in Fakulteta za poslovne vede organizirala pester večer, kjer smo ob predstavitvi knjige "Filozofija vina" lahko okusili velik izbor madžarskih in slovenskih vin.

Ljudje smo socialna bitja, ki prihajamo iz različnih okolij in kultur, pa vendar nas povezuje ljubezen do različnih vonjev in okusov. Umetnost spoznavanja kultur se razvija prav skozi te čute, ki v nas zbudijo neodkrita čustva in razvozlajo jezike. Pa ni ravno vino tisto, ki s svojim okusom razgali odnos, koliko časa, truda in ljubezni je bilo potrebno, da je zadišalo po vinski trti s sladkasto noto z izbrano barvo rdečega žameta 

Letos praznujemo 1700. obletnico svetega Martina, rojenega v madžarskem Sombotelu. Madžarska vlada je ob tej priložnosti leto 2016 razglasila za leto spomina na svetega Martina. Svetnika iz Toursa je Geza Madžarski, veliki knez Madžarov, izbral za prvega zavetnika benediktinskega samostana.

Ob tej priložnosti je madžarski Balassijev inštitut v sodelovanju s Fakulteto za poslovne vede organiziral dogodek, na katerem so predstavili knjigo “Filozofija vina” avtorja Bele Hamvasa.

Med povabljenimi so bili Edit Szilagyine Batorfi, veleposlanica Madžarske v Ljubljani, Molnar-Gabor Biborka, direktorica Balassijevega inštituta ter Zoran Vaupot, dekan Fakultete za poslovne vede, Katoliški inštitut.

O knjigi so ob moderatorki in prevajalki Gabrielli Gaal spregovorili tudi docent Aleš Gačnik, predstojnik katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino na Fakulteti za turistične študije Turistice in vodja Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem ter Pal Guban, docent na oddelku za turistiko na Višji šoli Edutus.

Ko se govori o vinu, se pozabi na probleme in skrbi. Je razlog za druženje, uživanje in igranje z okusi, ki nas popeljejo po vrtiljaku različnih priokusov, barv in tonov. Ob vrsti knjig na temo vina, pa nas prav knjiga Bele Hamvasa, ne glede na to, ali verjamete v Boga ali ne, popelje v slikovita hedonistična razmišljanja na temo vsakdanjih stvari in lepote majhnih radosti življenja, z veliko referenc na različne teme  iz širše kulture filzofije, glasbe in literature.

Da pa o vinu ne bi bilo le govora, je knjigi sledila še degustacija, kjer nismo le filozofirali, temveč tudi okusili delček truda madžarskih in slovenskih vinarjev. Med najbolj priznanimi madžarskimi vinarji so se predstavila vina hiš Koch, Pelle, Szocs, Tűske in Gere, ter slovenski vinarji Derenda (Kras), Ščurek (Goriška Brda) in Frelih (Dolenjska).

Madžarski vinarji Koch

Madžarski vinarji Koch

Brbončice na jeziku so v četrtkovem večeru razvajala tako rdeča in bela vina, kot tudi penine. Očarana sem bila nad bogastvom okusa Kochovega Hajos-Bajai Kadarka, ki nosi okus črne zemlje in vonj čudovitega Kadarka, fermentiranega v lesenih sodih in staranega v hrastovih sodih, ki s časom pridobi žameten okus z noto pikantnega.

Ob sprehodu čez valove mešanih okusov, pa sem obstala tudi pri Frelihovih vinih, kjer so nam postregli s fino ohlajenimi šentruperskimi penečimi vini, med katerim je nežno izstopala penina Kappelman. Svežina in lahkotnost tega kraljevskega vina je delovala kot protiutež težkemu rdečemu vinu. Priljubljena vrsta Frelihovih penin je za svojo skrbnost pri predelavi, od rezanja trte pa do zaključka v vinski kleti, prejela vrsto priznanj.

Predstavniki Fakultete za poslovne vede s sodelavci

Predstavniki Fakultete za poslovne vede s sodelavci

Ob druženju z vinom skorajda nismo morali zgrešiti prijetne družbe gostiteljev Balassijevega inštituta, ki si skupaj s Fakulteto za poslovne vede prizadeva ohranjati medkulturno sodelovanje Madžarov in Slovencev ne le skozi kulturne, temveč tudi poučne programe, na katerih poskrbijo tudi za naše čute. 

Bogati in živahni okusi vin so goste razvajali cel večer, poskrbljeno je bilo tudi za dobro družbo in prijetno okolje. Skozi večer je vsak gost razvil svojo filozofijo, ubesedeno in z veliko domišljije. Zavedanje, da je za dober dvogovor potreben trud, so gostitelji izbrali najboljši način, kako negovati odnose, ki puščajo le najprijetnejši vtis.

K. Ž.