Ravnovesje v življenju pomeni, da imamo ustrezno postavljene prioritete, najpogosteje med dvema glavnima področjema v življenju: med delom (kariero, službo) in življenjskim stilom (zdravje, družina, ugodje, osebnosten razvoj). Kako se organiziramo, pa je ključnega pomena, ali nam uspeva to ravnovesje vzpostaviti in tudi obdržati.
Daniel J. Levitin, avtor in nevroznanstvenik, za New York Times pojasnjuje, da na osnovi rezultatov dolgoletnih raziskav obstaja nekaj ključnih točk, ki so značilne za najbolj organizirane in uspešne ljudi.
Možgane je potrebno sprazniti
Prenesite breme organizacije dneva iz možganov na papir. Vzemite si teh nekaj minut in zapišite ta zelo znani »to do list«, seznam opravkov in obveznosti. Nenehno razmišljanje o tem, ali smo kaj pozabili in kaj vse še moramo narediti, povzroči v možganih stanje anksioznosti, kar zmede našo koncentracijo. Takrat je možnost, da zares pozabite, še večja.
Avtor David Allen podaja predlog, da si vse obveznosti in opravke lahko razvrstimo v 4 skupine:
- naredi,
- predaj delo naprej,
- odloži,
- opusti.
Na ta način lahko opravke razvrstimo po pomembnosti in zares največ časa ter energije posvetimo najpomembnejšim stvarem.
Pomagajte si z alarmi in opomniki
Izkoristite prednosti, ki jih ponujajo moderni aparati. Če imate nek opravek ob določeni uri, si prihranite živce s tem, da nenehno pogledujete na uro. Nastavite si opomnik na telefonu, ki vas bo dovolj prej opomnil, da se počasi približuje čas za opravek. Na ta način veste, da lahko v miru počnete kaj drugega do znaka alarma. Prav tako si lahko nastavite opomnike na telefonu na domačem zaslonu, ki vas opomnijo na kak opravek tistega dne, ki ga še posebej radi pozabite.
Nastavite si filter
Pogosto tarnamo, da smo preplavljeni z informacijami. V resnici gre za to, da so naši filtri nastavljeni preohlapno! Sami si moramo vzpostaviti filter, katere informacije bomo brali in poslušali ter katere nam ne koristijo. Pomembna je previdnost, da nas ob pregledovanju novičk ali zidu na Facebooku ne pritegnejo prav vse obrobne teme, ki so objavljene, ampak da načrtno izbiramo, kaj želimo brati.
Naučite se reči: “Dovolj dobro.”
Perfekcionizem ali “vse more biti popolno” preprečuje veliko ljudem, da bi bili učinkoviti in uspešno organizirani. Težnja po popolnosti je v osnovi sicer lahko koristna, ker se stvari lotevamo bolj postopoma in z večjo natančnostjo, težava pa postane, če se toliko osredotočamo na malenkosti, da nam iz pogleda uide večja slika in cilj, kar je pogosto dokončanje naloge, ki smo si jo zadali. Pomembno je, da se naučimo prepoznati mejo med težnjo k popolnosti, ki nas lahko ovira, in med tem, da stvari vseeno opravimo dovolj dobro.
A. D.