Kako gredo Slovenci po gobe?

(Foto: iStock)

Gobarjenje je v Sloveniji eden izmed najbolj priljubljenih hobijev, gobe pa cenjena kulinarična specialiteta. Uživanje gob pa je lahko tudi zelo nevarno, zato moramo biti pri tem zelo pazljivi. Ljudje so vse bolj ozaveščeni, a zdravniki še vedno težko diagnosticirajo dejansko stanje ob zastrupitvi.

Priporočljivo je zmerno uživanje gob, po navadi kot dodatek k različnim jedem, vendar pa moramo skrbno pretehtati oziroma dobro poznati vrste gob, ki jih uživamo, kajti številne med njimi so strupene.

Posebej ranljive skupine prebivalstva, kot so ljudje s predpisanimi dietami, starejši in otroci do četrtega leta starosti, naj gob sploh ne bi uživali. Pravi gobarji naj bi se učili v gobarskih društvih, na ekskurzijah in predvsem od starejših izkušenih gobarjev, ki podajajo svoje znanje in dragocene izkušnje.

V Sloveniji poznamo približno 3.000 vrst gob, med njimi je kakih 200 strupenih. Strupi (toksini) v gobah so kemične snovi, ki se izdelujejo in hranijo v telesu sadeža. Čeprav so prisotni v majhnih količinah, imajo pri uživanju strupenih gob potencialno škodljivi učinek na različne organe človeka.

(Foto: iStock)

(Foto: iStock)

Ko gre za gobe, so zdravniki vedno znova v dvomu
Učinki so lahko različni in segajo od prebavnih motenj pri blagih zastrupitvah do smrti pri hujših. Vzrok za zastrupitev je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi, kar predstavlja 95 odstotkov vseh vzrokov za zastrupitev. Na resnost zastrupitve vplivajo tudi zaužita količina, letni čas, geografsko območje, na katerem je gliva zrasla, način priprave in individualni odziv na strupe.

Kakšno prvo pomoč naj nudimo ob sumu na zastrupitev z gobami
Pri sumu na zastrupitev z gobami naredimo skrbno anamnezo: kdo, kaj, kdaj, kje, kako je zaužil strupeno gobo. V primeru težav po zaužitju gob se moramo takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na osnovi podatkov ter znakov in simptomov ocenil, ali je potrebna zdravniška obravnava, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

V kolikor bo potrebno, se bo osebni ali dežurni zdravnik posvetoval tudi z zdravnikom v Centru za zastrupitve, ki bo podal navodila glede izzivanja bruhanja, lavaže želodca in dajanja aktivnega oglja ter odvajala.

Večina zastrupitev z gobami se začne s slabostjo, bruhanjem in drisko. Pravočasna prepoznava zastrupitve z zeleno mušnico je za bolnika odločilna, saj tovrstna zastrupitev zahteva takojšnje odločno specifično ukrepanje za razliko od zastrupitve s strupenimi gobami, ki povzročajo le prebavne motnje in težave, običajno spontano izzvenijo.

Pri prepoznavanju zaužitih gob si pomagamo tudi s slikami iz gobarske literature. Prvi simptomi se pri zaužitju gob začnejo kmalu, znotraj dveh ur po zaužitju, pri zastrupitvi z zeleno mušnico pa šele po najmanj šestih urah. Shranimo tudi morebitne ostanke gob, saj nam pomagajo pri prepoznavanju gobe.

(Foto: iStock)

(Foto: iStock)

Ljudje vedno bolj ozaveščeni o strupenih gobah
Zastrupitve z gobami so pogoste v poznem poletnem, predvsem pa v jesenskem času. Število zastrupitev je na splošno gledano v upadanju, kar pripisujemo ozaveščenosti ljudi glede nevarnosti uživanja gob. Število smrti se je v zadnjih letih zmanjšalo na nič do en primer letno, medtem ko je pred dobrimi dvajsetimi leti v Sloveniji zaradi zastrupitve z zeleno mušnico umrlo letno tudi do deset ljudi.

Zadnji dve leti je bila gobarska sezona izredno bogata, v družbi pa se pojavlja tudi splošen trend k bioprehrani, kar je verjetno pripomoglo k ponovnemu porastu števila zastrupitev z gobami. K sreči pa ne tistih najhujših, ki se končajo s smrtjo.

J. F.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!