Donald Trump ne zamudi priložnosti, da bi vsem, ki so ga pripravljeni poslušati, povedal, kako je nastal iz nič. Pa je to res? Ali mu je mehko postlal že oče, ki je bil prav tako znan nepremičninski poslovnež? Odgovor je jasen, oče mu je posodil, kot sam rad pove, majhno posojilo v vrednosti enega milijona evrov.
“Resnično sem bogat, vedno sem bil dober v služenju denarja,” rad pove svojim podpornikom in oboževalcem. Svoje bogastvo ocenjuje na približno 9 milijard evrov, čeprav se s tem podatkom ne strinjajo vsi. Revija Forbes njegovo bogastvo ocenjuje na 3,9 milijarde evrov, Bloomberg pa še na polovico manj. Trump ob teh ocenah brezbrižno zamahne z roko, češ, da je vreden veliko več. Razlog za tako različne cenitve njegovega premoženja leži v tem, da je veliko njegovih poslov v njegovih zasebnih rokah – torej niso delniške družbe, kjer bi bilo premoženje javno.
No, potrebno je priznati, da je posojilo, ki ga je Donald Trump prejel od svojega očeta, relativno majhno v primerjavi s premoženjem, ki ga je nagrmadil med svojo kariero. Oče pa mu seveda ni posodil samo denarja, temveč je posredoval tudi znanje in leta izkušenj. Mnogi še danes trdijo, da je Trump smisel za posel podedoval od svojega očeta.
Donaldov oče Fred naj bi bil velik stiskač
Fred Trump je bil znan po gradnji zelo kakovostnih stanovanjskih gradnjah, še bolj pa je bil znan po tem, da je bil neverjeten stiskač, pazil naj bi na vsak porabljen cent, poroča BBC. Donald Trump je nekoč dejal, da pobere tudi 10 centov, ki jih najde na tleh, kar naj bi kazalo na njegov odnos do poslov.
Tega odnosa v tem trenutku ni opaziti v njegovem življenjskem slogu – nepremičninski mogotec si verjetno ne bi mogel predstavljati življenja brez neverjetno razkošnega stanovanja v centru New Yorka ali lastnega luksuznega letala.
Donald se je hoje po robu zakona naučil od očeta
Fred Trump pa je bil znan še po nekaterih drugih lastnostih, zaradi katerih je moral nekoč celo nastopiti pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Veliko poslov je namreč dobil tako, da se je na državne gradbene projekte prijavil z ugodno ponudbo, projekte pa je na koncu uspel izpeljati tako, da so stali še manj, kot je bilo v začetku načrtovano, razliko pa je seveda “vtaknil v žep”.
S takšno prakso seveda ni nič narobe v pravnem smislu, si pa je zaradi tega prislužil sovražnike v Washingtonu. Nekateri so mu tudi očitali, da je izkoristil prav vsako možno davčno olajšavo, ki jo je bilo najti v sicer obsežni in pogosto nepregledni ameriški davčni zakonodaji.
“Fred Trump je izkoristil prav vsako davčno olajšavo, Donald pa je bil ob njem in se učil,” je zapisala avtorica knjige Trumpi, Gwenda Blair.
Donald Trump danes trdi, da je do velikega preskoka v bogastvu prišlo šele takrat, ko se je odločil, da se družinsko podjetje ne bo več osredotočalo na nizkocenovne gradnje, temveč na luksuzne stolpnice na pomembnih lokacijah.
V času kariere je doživel tudi velike finančne polome, iz katerih pa se je vedno uspel pobrati. Nekoč je bil odgovoren za približno 900 milijonov izgub enega izmed svojih kazinojev, zaradi česar je moral prodati polovico svojega lastništva v družbi, letalsko družbo in jahto.
Kot feniks, ki vstane iz pepela
Ena izmed njegovih značilnosti je, da se je znal vedno pobrati, ko mu je spodrsnilo. Donald je danes po celotnem svetu znan kot veliki newyorški nepremičninar, malo manj pa je znano, da najverjetnejši republikanski zmagovalec pridobi veliko prihodkov s prodajo znamke Trump. Ime Trump nosijo zrezki, vina, proslavil pa se je tudi s svojo oddajo “Vajenec”.
Revija Forbes mu je na lestvici poslovnežev, ki so uspeli iz “nič”, dodelila oceno 5 od 10. Ocena je bila podana pred njegovo predsedniško kampanjo, ki se sicer v zadnjih dneh malce opoteka, a je še vedno na dobri poti do republikanske nominacije, ki vodi v spopad z demokratskim kandidatom.
Zaenkrat ni znano, kaj bi njegova morebitna zmaga pomenila za njegov poslovni imperij.
Ž. K.