Jaslice so večinoma postavljene, božična drevesa okrašena in kristjani bodo v družinskem krogu preživeli božični večer. Mnogi se bodo odpravili k polnočnici. Katoličani in evangeličani božič obhajajo 25. decembra, pravoslavni pa zaradi uporabe drugačnega koledarja 7. januarja.
Popoldne bo božično bogoslužje v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani opravil evangeličanski škof Geza Filo. V ljubljanski stolnici bo mašo vodil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, v mariborski stolnici pa nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Osrednja svetovna polnočnica bo ob 21.30 v vatikanski baziliki svetega Petra, ki jo bo daroval papež Frančišek. Tradicionalna polnočnica bo, kot poroča STA, tudi v Betlehemu, ki so ga v preteklih dneh že obiskali številni turisti. Jeruzalemski latinski patriarh Pierbattista Pizzaballa bo najprej vodil božično procesijo od Jeruzalema do Betlehema. Polnočnico bo daroval v cerkvi svete Katarine, ki stoji v bližini bazilike Jezusovega rojstva, kjer so običajno darovali polnočno mašo, letos pa baziliko prenavljajo.
Božič je eden izmed največjih krščanskih praznikov. Kristjani verjamejo, da se je z Jezusovim rojstvom Božji sin učlovečil in se dokončno zavzel za svet in človeka. Na rojstvo se pripravljajo v tihem pričakovanju z molitvijo in v krogu družine. Mnogi pri tem postavijo jaslice in okrasijo božično drevesce.
Več stoletij pred Jezusovim rojstvom so nekdanji Evropejci obhajali svetlobo in rojstvo v najtemnejših dneh zime. Razveselili so se zimskega solsticija, ko so dnevi postajali toplejši, dan pa daljši. Konec decembra je bil idealen čas za praznovanje tudi na drugih območjih Evrope. V tem času so zaklali večino živine, ki jim je tako ni bilo treba pozimi krmiti. Za mnoge je bil to edini čas v letu, ko so lahko jedli več svežega mesa. Poleg tega je to bil tudi čas, ko je večina vina in piva, ki so ga proizvedli čez leto, fermentirala in so ga končno lahko zlili po žejnih grlih. Bistvo krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa. Sveto pismo pravi, da sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. V Betlehemu nista mogla dobiti prenočišča, zato sta si našla zatočišče v hlevu. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli. V spomin na ta dogodek kristjani na božični večer ali že nekaj dni prej postavijo jaslice. Navada pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesa izvira iz 19. stoletja in ima le malo skupnega s krščanstvom.
Branka Jurhar