MAMA – toplina, ljubezen, varnost, zaupanje, upanje … Vse najboljše!

25. marec praznujemo kot materinski dan, vendar ga imajo za svoj praznik zlahka tudi očetje, kajti današnji dan v zadnjih letih poleg materinskega čedalje bolj pridobiva tudi očetovski značaj. Materinstvo in očetovstvo gresta z roko v roki. Mama in oče sta potrebna za otrokovo rojstvo. Mamo in očeta otroci potrebujejo za svoj razvoj in vzgojo. Oče in mama sta dve plati iste medalje, ki se ji reče otrokova sreča, so zapisali na 24kul.si.

Poleg mednarodnega dneva žensk so marca ženske v ospredju pozornosti tudi na materinski dan, 25. marec. Po podatkih državnega statističnega urada v Sloveniji prebiva približno 670.000 žensk, ki so matere. “Nobena moderna ali napredna družba nam ne more nadomestiti mame, otroka ali družine,” ob prazniku poudarja poslanka Državnega zbora RS Nada Brinovšek.

(Foto: iStock)

“Mame, očetje! Naj bo današnji dan naš dan, podarimo si drug drugega, podarimo se našim otrokom. In polni optimizma, življenjske volje in moči hodimo življenju naproti in ga zajemajmo s polno mero. Bodimo ta dan še posebej hvaležni tudi svojim mamam in očetom, pa tudi našim starim mamam in starim očetom ter vsem našim prednikom. Če vsi ti ne bi spoštovali življenja, očetovstva in materinstva, nas danes ne bi bilo tukaj,” sta v imenu Gibanja za otroke in družine zapisala Aleš Primc in Metka Zevnik.

Danes ni lahko biti oče ali mama!
Pravzaprav je današnji svet tako narejen, da družino bolj vleče narazen, kot pa jo drži skupaj. Imamo naporne službe, ki izčrpujejo očete in mame, imamo naporne šole, ki izčrpujejo otroke, imamo računalnik in televizijo, ki lahko na dan požreta ure in ure dragocenega časa staršev in otrok. Potrošništvo sili starše in otroke v razmišljanje, kot da si bomo srečo lahko kupili. Potrošniška miselnost ima še posebej na mlade velik vpliv in jih že zelo zgodaj vleče iz družinskega gnezda, s tem pa tudi trga vezi in starševski vpliv. Mnoge družine še posebno v zadnjem času preživljajo hudo materialno stisko in negotovost. Svet okoli nas nam daje vtis, kot da je zelo pomembnih na tisoče stvari. A zares zelo pomembnih je le malo. Kot pravi Šifrer, za prijatelje si je treba čas vzet. V družinah moramo biti največji prijatelji, zato si je za družino še posebej treba vzeti veliko časa. Načrtno in zavestno se moramo vsak dan znova odločati za družinsko življenje, mu dajati prednost, sicer nas tok hitro potegne stran.

Naše družine po večini niso idealne, nismo idealni očetje in mame, vendar naj to ne bo razlog za zagrenjenost, ampak motiv, da se bomo izboljšali. Imamo veliko in častno nalogo, to so naši otroci. Za njih se splača potruditi. Za njih se moramo potruditi, tudi ko je v družinah najtežje. Vendar pa tudi odnosa med mamo in očetom ne smemo zanemarjati, so zapisali na 24kul.si Ta odnos je temelj družine, iz tega odnosa lahko družina črpa svojo neprecenljivo moč. Odnos med mamo in očetom je lahko nekaj najčudovitejšega na svetu, čeprav ni lahak in tak ne postane sam od sebe.

“Nobena moderna ali napredna družba nam ne more nadomestiti mame, otroka ali družine. Pa naj bo mama stara ali mlada, mila ali stroga, vesela ali žalostna, moja ali tvoja! MAMA! Samo štiri črke. Samo štiri črke, ki delajo čudeže in nas vedno znova  spomnijo na varnost, toplino, ljubezen, toplo dlan, zaupanje, upanje, odpuščanje, pomoč, solze žalosti in solze sreče. Materinstvo je zame največji blagoslov in poslanstvo. Ko sem kot mati prvič objela svojega sina, sem šele zares doumela, kaj pomenita sreča in bogastvo. Ob materinskemu dnevu, drage mame, vam želimo, da bi bile vedno tako srečne kot takrat, ko ste svojega sina ali hčerko prvič objele,” je v imenu največje opozicijske stranke SDS na njihovi spletni strani zapisala poslanka in novo izvoljena predsednica ženskega odbora SDS Nada Brinovšek.

(Foto: iStock)

Moški in ženske smo si zelo različni. To sta dva svetova, dva pogleda in izkušnji sveta, dve čutenji in dve mišljenji.
Odnos med možem in ženo je odnos nenehnega medsebojnega dopolnjevanja in izgrajevanja, pa tudi brušenja. Je odnos, v katerem se dnevno spoznavamo in usposabljamo za življenje, je odnos, v katerem najbolj uživamo, smo najbolj srečni in včasih tudi zelo trpimo. Odnos med žensko in moškim, mamo in očetom je najmanjša, obenem pa tudi najbolj intenzivna in najgloblja človeška celota, ki v temelju določa in omogoča človeško družbo. To je odnos, za katerega je naravno predvideno, da ga moramo živeti, če hočemo kot vrsta preživeti. Različnost med mamo in očetom je za otroka veliko bogastvo. Iz te različnosti otrok oblikuje svojo podobo sveta. Sveta, ki ni idealen, ni lahek, je pa lahko čudovit. Sobivanje moža in žene je prav zaradi globoke in temeljne različnosti največji odraz ljubezni, spoštovanja, sprejemanja in potrpežljivosti.

Ljubezen, spoštovanje, sprejemanje in potrpežljivost – bi lahko otrok kot popotnico v življenje dobil kaj več od teh vrednot? Kaj bi mu lahko bilo v večjo korist od soustvarjanja družinske harmonije? Kaj je večja otrokova sreča? … Zelo velikokrat se žal zgodi, da oče in mama ne zdržita skupaj, da je napetosti, razlik in brušenja v njunem odnosu preveč. Vendar zaradi tega nista nič manj mama in oče svojih otrok. Le način izvajanja očetovske in materinske vloge se spremeni. Očetje in mame so v ločenih družinah postavljeni pred zelo zahtevne izzive in preizkušnje, ki pa jih velika večina s trudom in požrtvovalnostjo premaguje v dobro svojih otrok.

Poslanka SDS Nada Brinovšek: “Koalicija nas je v tem tednu  pri sprejemanju sprememb družinskega zakonika prepričevala, da moramo slediti tokovom 21. stoletja. Toda ali slediti napredku pomeni zanikati vse, kar nam je najbolj dragoceno, kar je najbolj tradicionalno, kar imamo najraje? Ne, sama želim slediti tokovom 21. stoletja na tradicionalen način, z lepimi spomini na svoje starše in lepimi željami za svojega sina in našo družino. Tradicionalne vrednote mojih staršev, njihovo domoljubje in kultura so zame največja dota, ki jo  želim prenašati naprej.”

J. F.