Novo mesto bo prihodnje leto v znamenju jantarja in jantarne poti

Foto: STA

V Novem mestu, ki slovi po številnih arheoloških najdbah, med katerimi je tudi nekaj raznovrstnih  jantarnih najdb iz starejše železne dobe, bodo prihodnje leto posvetili pozornost tej od nekdaj čislani okamneli smoli. V okviru jantarnega leta bodo pripravili mednarodno arheološko konferenco, konferenco mest ob evropski jantarni poti, več razstav in drugih prireditev.

Na novomeški občini so zapisali, da so od San Marina aprila letos prejeli štafeto za pripravo strokovnih in turistično-promocijskih prireditev, povezanih z jantarjem, ki so ga trgovci od pozne bronaste dobe do pozne antike v Sredozemlje iz Baltika prinašali po tako imenovani jantarni trgovski poti.

Potekala bo množica aktivnosti
V Dolenjskem muzeju bodo tako ob mednarodni arheološki konferenci o jantarju pripravili pregledno razstavo Jantar  ̶  dragulji Baltika v Novem mestu z izborom jantarnih predmetov baltskega izvora, odkritih na Slovenskem. Hkrati pa bosta tam na ogled še razstava o znameniti sanktpeterburški jantarni sobi ter razstava Jantar in oblika s predstavitvijo sodobnega oblikovanja jantarja na Poljskem.

V turistično-promocijskem sklopu, s katerim želijo v Mestni občini Novo mesto opozoriti na svojo bogato arheološko dediščino, bodo pripravili konferenco mest ob jantarni poti. Hkrati bodo v Novem mestu in njegovi okolici pripravili različne prireditve, povezane z jantarjem in s kraji ob jantarni poti, so še napovedali na občini.

Jantar je v preteklih geoloških obdobjih okamnela smola iglavcev, ki jo v Evropi najpogosteje najdejo na območju Baltika. V prazgodovini je šlo predvsem za jantar, najden na površini in morskem obrežju, ki so ga nato tovorili vse do Sredozemlja. Ob tej tako imenovani jantarni poti so z njim tudi trgovali. Pri prazgodovinskih ljudstvih je bil izredno priljubljen in dragocen, zanj pa so menili, da ima tudi zdravilno moč.

Iz jantarja medenih barv so v prazgodovini in antiki podobno kot danes izdelovali predvsem nakit. V novomeških prazgodovinskih grobovih so jantar odkrili v obliki številnih različno velikih jantarnih ogrlic, pojavlja se tudi v obliki ovnovih glavic, razdelilnikov, drugega okrasja in kot jantarna nakitna obloga.

A. R., STA