Otrok se v trebuhu matere že pri štirih mesecih odziva na glasbo. Tridimenzionalne slike so pokazale, da otroci odpirajo usta in kažejo jeziček. Raziskovalci pravijo, da je to kar 10 tednov prej, kot so mislili nekoč. Ugotovitve naj bi kmalu pomagale preprečevati motnje sluha, ki jih bodo z ustreznimi dražljaji lahko odpravili že v materinem trebuhu.

Znanstveniki so bili prepričani, da se otrokov slušni sistem ne razvije do 26. tedna nosečnosti. Študija na 100 nosečnicah, ki jo je izvedel Instituto Marquès iz Barcelone, je pokazala pozitiven vpliv glasbe. Melodije aktivirajo možganske tokove in spodbudijo komunikacijo v maternici. Ugotovitve naj bi pomagale tudi pri razvoju ultrazvočnih pregledov, dignosticiranju težav s sluhom in odkrivanju gluhosti.

Kaj imajo skupnega glas matere, Mozartova melodija in zvoki Mickey Mouse?
Mozartove melodije spodbudijo premikanje ust otrok v trebuhu matere v kar 91-ih odstotkih, medtem ko jih 73 odstotkov premika tudi jezičke. »Otrok v maternici se odziva na glasbo, premika usta in jezik. Izgleda, kot bi govoril ali celo prepeval,« je za The science times povedala vodja inštituta na oddelku za rodnost Marisa López-Teijón.

Na glas svoje matere se je odzvalo 71 odstotkov otrok v materinem trebuhu, na zvoke iz risanke Mickey Mouse pa kar 75 odstotkov. »Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako glasba spodbuja delovanje možganov otroka v materinem telesu,« je povedal Alberto Prats, profesor anatomije na Univerzi v Barceloni.

Otrok v trebuhu čuti enako kot vsi ostali
V juniju je španski pevec Antonio Orozco izpeljal koncert, namenjen nosečnicam. Koncert so priredili 380-im otrokom v trebuščkih mater. Koncert je bil del raziskave o razvoju človeškega ploda, ki je, kot to potrjuje tudi ta raziskava, že od samega začetka živo bitje.

Ugotovitve kažejo, da otrok v materinem trebuhu glasbo občuti enako kot že rojeni otrok ali odrasel človek, doživlja pa jo podobno kot pogovor ali srčni utrip matere.

J. F.