Ker se ozračje postopoma segreva, se posledično tali tudi led. Težava pa je nastopila, ko so po dolgem mirovanju na prosto prišli izjemno stari virusi in bakterije, ki so bili do tedaj ujeti globoko v ledu.
Od začetka obstoja človeka ob njem z ramo ob rami živijo bakterije in virusi – med drugim tudi kuga in črne koze; človeštvo se je bilo tako prisiljeno upreti ali pa se na njih vsaj navaditi. Že skoraj stoletje pa bitka poteka z antibiotiki – natančneje; vse, odkar je Alexander Fleming izumil penicilin.
Kaj bi se zgodilo, če bi bili kar naenkrat izpostavljeni virusom, ki so bili odsotni skoraj tisočletje? Odgovor bo verjetno mogoče dobiti kmalu – že lani je med sibirsko tundro namreč umrl 12-letni deček, ki je bil okužen z boleznijo vranični prisad. Pred dečkom je za isto boleznijo nazadnje umrl bolnik pred kar 75 leti.
Truplo ujeto pod ledom
Truplo nesrečnika, ki se je okužil z virusom, je bilo skoraj stoletje ujeto pod ledom. Led se je zaradi višjih temperatur začel taliti in tako je truplo skupaj z virusom prišlo na plano. Bolezen se je začela širiti po vodi in soli – tako se je sčasoma posledično pojavila tudi v hrani. V okrožju, kjer so našli truplo, je bilo okuženih kar 2000 ljudi.
Če se bo stanje nadaljevalo, bo ledu vsako leto na planetu za približno 50 centimetrov manj – glede na temperature se količina stopljenega ledu lahko celo poviša.
In kaj to pomeni za planet? Globalno segrevanje bo tako v nekaj letih povzročilo, da bodo na plano prišle bakterije in virusi, ki jih človeštvo ni več navajeno. Eden od naštetih je zagotovo tudi virus španske gripe iz leta 1918, ki so ga znanstveniki pred kratkim spet odkrili.
Črne koze in kuga so sicer še vedno globoko zakopane v Sibiriji, vendar niti strokovnjaki ne vedo, kako dolgo bodo bolezni še lahko ostale pod površjem.
S. E.