Pred petimi leti so šli nekateri mladi le zaradi vznemirjenja v londonsko podzemlje. Sami sebe so imenovali Consolidation Crew, posamezniki pa so si nadeli vzdevke, kot sta Urban Fox in Silent Motion. Njihova naloga je bila, da “raziščejo vse”.
Leta 2011 so naredili “epsko odkritje najvišjega reda tihega nočnega mesta” približno 25 metrov pod ulicami Londona, kjer je bilo še vedno dovolj zraka, da so nastali kalcijevi kapniki. Zapisali so, da se jim je zdelo, “kot da so v filmu Indiana Jones”. Na CNN so razkrili, da so se Urban Fox in družba po strmem železnem spiralnem stopnišču spustili navzdol, kjer je vrsta izrednih miniaturnih umetnih predorov. Kot so upali, so odkrili propadlo britansko poštno podzemno železniško omrežje, tako imenovan Mail Train.
Najmanj dokumentiran del železniške proge
Linija Mail Trail poteka pod Oxford Street, pod veleblagovnico Selfridges in Cavendish Square ter se kot kača vije približno deset kilometrov od Paddingtona v zahodnem Londonu do Whitechapel na vzhodu Londona. Ker je to najmanj dokumentiran del železniške proge, je bilo to naravnost čudovito, skoraj mistično odkritje. Natančneje, ta del undergrounda je poznalo večinoma le osebje pošte, ki se je kdaj znašlo v teh skrivni podzemnih predorih, kjer je s hitrostjo do 55 km/h drvel prvi električni vlak 20. stoletja.
Londonska podzemna zapuščina
Londončani so pionirji pri gradnji pod zemljo, vendar pa so v tleh gradili predvsem zaradi nuje. Po epidemiji kolere v letih 1848-49 in “velikega smradu” 1858, se je pod mestom zgradil zapleten sistem kanalizacije. Sistem podzemnega železniškega sistema se je začel graditi že leta 1863 kot neposreden odziv na prometne zastoje in je bila prva takšna rešitev za zastoje na svetu.
Poštni železniški sistem se je začel graditi leta 1914 in sovpada z izbruhom prve svetovne vojne. CNN poroča, da je bilo treba sistem predorov graditi dlje, kot so sprva pričakovali. Odprli so jo šele leta 1927. Sistem je bil očitna zmaga, saj je po njem vsak dan potovalo do štiri milijone pisem. Ta dejavnost pa se v teh rovih ni ustavila kar 75 let – vlaki so vozili 22 ur na dan, za vzdrževanje pa sta bili namenjeni dve uri dnevno.
Tihi, skrivnostni predori, ki spominjajo na katakombe brez trupel
Na pot te čudovite mreže predorov v Londonu pa sta se spustila tudi snemalec in novinar CNNa, kjer je novinar opisal, da je ob spustu doživel vso čudo inženiringa, saj predori dobesedno nosijo težo svoje zgodovine. Ob tem avtor poudarja, da so bili predori izkopani ročno s pomočjo preprostega orodja, kot sta kramp in lopata. V tem procesu je umrlo neznano število delavcev. Kljub vsej svoji mogočnosti pa rovi na trenutke delujejo zapuščeno in monotono. “Prazni predori so tihi, skrivnostni in kot kakšne katakombe, le brez trupel,” je zapisal novinar ter razkril, da je večina predorov visoka manj kot tri metre, ponekod tudi manj, le-ti se spuščajo in dvigajo in nasploh ne dajo z ničemer slutiti, ali je na površju dan ali noč. Je pa še vedno delujoča fluorescenčna sijalka nad platformo, na kateri je bila pošta enkrat hitro naložena in razložena.
To sta povedala bivša uslužbenca
59-letni Ray Middlesworth je v teh predorih delal kot inženir vzdrževanja celih 30 let. “Nekateri ljudje pravijo, da je tukaj grozljivo in klavstrofobično, ampak za nas je to kot dnevna soba.” Razkril je tudi, da se je med delavci razvilo posebno prijateljstvo, ki traja še danes.
Sistem so dokončno zaprli leta 2003. “Svojo “pisarno” smo imeli tik pod osrednjim Londonom. Nekaj tisoč ljudi je delalo v sortirni pisarni nad nami in večina se jih sploh ni zavedala, da smo mi tukaj,” pa je razkril Graham Devitt, prav tako eden od bivših zaposlenih na poštni podzemni železnici.
M. S.