Mnogi Poljsko vidijo kot deželo zakladov in skrivnosti. Vse od nastankov srednjeveške Poljske države, pa do njenih modernih časov naj bi na teh krajih bogastvo našlo svoje skrivališče. Številne skrivnosti so že odkrite, druge pa še vedno čakajo na svoje najditelje. K prvim lahko prištejemo zbirko srednjeveških kovancev in draguljev čeških vladarjev v skupni vrednosti 250 mio. zlotov, kar znaša skoraj 60 mio. evrov. Tu so še mnogi druge ročno izdelane umetnine iz žlahtnih kovin.
Na žalost mnogi tovrstni zakladi padejo v roke preprodajalcev, ki z njimi mastno zaslužijo, kar predstavlja hudo kršitev lokalnega prava, saj tovrstne najdbe pripadajo državi in ne zasebnikom. Zadnje čase je veliko prahu dvignil še en zaklad – nacistični bojni vlak, ki je dobil vzdevek Zlati vlak. Šlo naj bi za atrakcijo, katere zgodba sega v obdobje zadnje svetovne vojne, in sicer v leto 1945, ko naj bi nacisti želeli skriti svoje naropane dragocenosti pred plenjenjem rdeče armade.
Na vlak naj bi naložili judovsko zlato in ukradene umetnine
Svetovna vojna se je bližala h koncu. Nacistom je tekla voda v grlo, zato so vneto reševali vse, kar je bilo še mogoče rešiti. Tako so pozimi tistega leta ob koncu vojne v šlezijskem mestu Vroclav, tedaj še nemškem Breslau, danes Poljskem Wrocławu, zbrali depozite lokalnih bank ter tamkajšnje prebivalce prepričali, da jim izročijo tudi svoje osebne dragocenosti. V zaklad naj bi uvrstili tudi naropano blago s svojih plenilskih pohodov po Poljskem in v Sovjetski zvezi, še zlasti zlatnino in razne slikarske umetnine.
Vse od konca druge svetovne vojne se je že pojavilo mnogo pustolovcev, ki so domnevni zaklad poskušali poiskati, a brez večjih uspehov. Vse do lanskega leta, ko sta se našla iskalca, ki trdita, da sta po opravljenih meritvah na terenu končno prišla na sled pogrešanih “nacističnih” dragocenosti. Imenujeta se Piotr Koper in Andreas Richter.
Globalna medijska vročica
Nenadno domnevno razkritje je takoj vzbudilo izredno zanimanje tako domačih kot tudi tujih medijev, še zlasti zato, ker je kmalu po odkritju poljski generalni konservator spomenikov Piotr Żuchowski naznanil, da obstaja 99% verjetnost, da zlati vlak zares obstaja in zaradi svoje domnevne netaktnosti že požel vrsto kritik, saj bi se ob morebitnem neodkritju tega zaklada Poljska lahko osramotila. Obenem se navaja možnost mednarodnih sporov z nekaterimi sorazmerno vplivnimi tujimi državami, kar bi lahko pripeljalo do resnih politično-diplomatskih obračunov in zapletov na globalni ravni.
Izrael že pokazal velikansko zanimanje
Poleg ameriških Judov so veliko zanimanje za domnevno najdbo že pokazali tudi Izraelci, kjer se je lanskoletna poletna vročica podaljšala v jesen. Izrael namreč iskreno verjame, da bi bila morebitna najdba lahko last poljskih Judov, torej njihovih rojakov, ki so končali v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Stvar se zdi kar malce komična, saj dejansko ni še nihče ničesar odkril. Veliko zanimanja je iskani oklepni vlak vzbudil tudi v Nemčiji, saj se domneva, da gre za dragocenosti prebivalcev nekdaj nemškega Vroclava ter depozite tamkajšnjih bank. Tudi Rusija ne more ostati križem rok, saj se obeta, da bi se na omenjenem vlaku končno lahko našle desetletja pogrešane slikarske umetnine. Poljska pa trdno ostaja pri svojem in meni, da gre za zaklad nacionalnega pomena, in da ga je potrebno zaščititi kot del narodne dediščine.
Turistični razcvet mesta Wałbrzych
Nedavno, približno leto dni po domnevnem odkritju skrivališča legendarnega vlaka, so se končno začela obsežna izkopavanja. Odvijala naj bi se na 65. kilometru od Vroclava. V projekt so vključeni tako geologi kot tudi drugi strokovnjaki, delavci z buldožerji in druga oprema za obsežna izkopavanja na terenu. V skladu z viri poljske vojske naj bi se približno na tistem mestu nekoč zares nahajal nek krajši podzemni tunel namenjen tudi večjim parnim lokomotivam. Uporabljale naj bi ga nemška, sovjetska in poljska vojska, nato pa naj bi bil zasut, zato je verjetnost, da bi kdo v domnevnem tunelu o katerem govorijo poljski vojaški viri, našel karkoli dragocenega zelo majhna.
Mnogi poznavalci situacije pa ne verjamejo v najdbo zlatega vlaka, marveč pravijo, da bi lahko šlo zgolj za običajni oklepni vlak, ki hrani mnogo kosov strelnega orožja in bi bil lahko precej nevaren. K njegovi nepredvidljivosti naj bi med drugim doprinesle razne keramične ali celo betonske mine, ki jih je sila težko odkriti, pa tudi strupi, ki bi prizadeli bližnjo in širšo okolico. Ne glede na to ali bo kdaj obravnavani zaklad zares najden, ali pa bo za vselej prepuščen legendam, pa njegova skrivnostnost predstavlja izreden zagonski kapital za razvoj lokalnega turizma. Tako mesto Wałbrzych vse od domnevnega odkritja pred letom dni beleži izreden obisk, privlačnost zlatega vlaka, pa so izkoristili tudi lokalni pivovarji, ki so pivu nadeli enako ime. V poljščini se le-to glasi “Złoty pociᶏg”. Promocijsko geslo pa: “pivo ovito v skrivnost”.
Skrivnostni varuhi zakladov
Skupaj z zlatim vlakom, pa se pojavljajo tudi zgodbe iskalcev, ki navajajo pobližna srečanja z domnevnimi varuhi zaklada. Po koncu vojne naj bi namreč na območju ostalo nekaj Nemcev, katerih namen naj bi bil stražiti zaklad pred vsakim, ki bi zanj pokazal kanček preveč zanimanja. Tako naj bi se že pripetilo, da je k pustolovcem, ki so opravljali svoja terenska dela, pristopila skupina oboroženih moških v civilu in iskalce prisilila, da nemudoma prenehajo s svojimi aktivnostmi. Sledila so tudi druga opozorila v zasebnem življenju teh iskalcev, kot so na primer vlomljena vrata in poginjen pes, zato nekateri sumijo, da imajo pri vsem skupaj prste vmes tudi tajne službe. Pripovedi nekaterih ljudi pa pravijo tudi, da že sam obisk tistih krajev na človeku pušča tesnoben občutek stalne opazovanosti.
Še mnogo je neodkritega
Poleg raznih kovancev, kron in drugih dragocenih predmetov ter domnevnega zlatega vlaka, pa se s poljskim ozemljem povezuje tudi nekatere druge zaklade, ki še čakajo na svoje odkritelje. Med njimi naj bi se našla tudi Jantarjeva sobana, ki je bila po naročilu pruskega cesarja Friedericha I. izdelana iz jantarja, dragocene okamenele smole, ki se v večjih količinah nahaja na dnu Baltskega morja. Tudi ta je proti koncu vojne skrivnostno izginila. Njeni zadnji uradni lastniki pa so bili prav tako nacisti. Tu se omenja še zaklad templarjev, domnevno prav tako skrit nekje na poljskih tleh.
Domen Mezeg