Slavoj Žižek se boji, da bomo zaradi futuristične tehnologije v resnici nadzirani kot v totalitarizmu

Foto: Nova24TV.

Kdo bo kontroliral skupni prostor ljudi in umetne inteligence, se v intervjuju za televizijo Russia Today sprašuje slavni slovenski filozof Slavoj Žižek. Načrti, da bi človeške možgane neposredno povezali z umetno intiligenco, utegnejo spremeniti naše zavedanje človeškega bitja. Žižek se boji, da bo takšna futuristična tehnoligija, če se znanstvenikom ideja posreči, ustvarila privilegirano skupinjo ljudi, ki bo zadržala lastno identiteto in svobodno voljo, hkrati pa bo imela popolno kontrolo nad navadnimi smrtniki in njihovo  zavestjo, združeno z digitalnim prostorom.

Naj spomnimo; izumitelj in milijarder Elon Musk ima veliko željo, da bi s skupino sodelavcev v okviru svojega novega projekta Neuralink razvil elektronske naprave, ki bi jih lahko implementirali v človeške možgane, z njihovo pomočjo pa bi ljudje upravljali stroje. Osnovna ideja sicer ni slaba, saj bi na takšen način lažje živeli številni ljudje, ki trpijo zaradi takšnih ali drugačnih oblik bolezni in jih telo ne uboga. Lep zgled je Parkinsonova bolezen. Toda takšni velikopotezni načrti imajo svoje nasprotnike, med katerimi je, tako piše Russia Today, tudi naš Slavoj Žižek.

“Prvo vprašanje je, kdo bo nadziral digitani prostor. To je mega politično vprašanje. Ne verjamem sanjam tistih ameriških znanstvenikov, ki pravijo, da bomo v prihodnje vsi postali del kolektivne možganske enotnosti. Glavno vprašanje zame pa je – in na njega nimam odgovora –, kako bo takšna tehnologija vplivala na naše lastno zaznavanje samega sebe. Se bomo še vedno dojemali kot svobodna živa bitja ali pa bomo regulirani s strani digitalne mašinerije. Zdaj pride ključna točka tega razmišljanja – morda sploh ne bomo vedeli, da nas regulirajo,” v intervjuju za Russia Today filozofira Slavoj Žižek.

Računalniki bodo o nas vedeli več, kot vemo sami
Žižka skrbi, da napredna tehnologija politiki prinaša možnost, da bi umetno inteligenco obrnila sebi v prid in nas zasužnjila.  Takšna politika bi kontrolirala ljudi in jih prisilila v dejanja, za kater sploh ne bi vedeli, da jih v resnici nočejo. To pa je nekaj, kar vsebuje totalitarne implikacije. “Ne pozabite, da so poskusi, da bi nas kontrolirali, obstajali od nekdaj. Vem, kaj prinaša prihodnost. Avtomatično bomo preverjeni. Kontrolirali bodo naše zdravje, toda poleg tega tudi naša dejanja, kaj kupujemo, kakšna so naša političa prepričanja, za koga bomo glasovali in tako dalje. Računalnik nas bo poznal bolje, kot poznamo sami sebe!” In če Žižek pravi, da temu ne nasprotuje, ker ne živi v utopiji, da bi se temu v prihodnosti sploh še lahko uprli, se sprašuje samo to, kdo bo kontroliral te računalnike.

Se torej približujemo novi dobi človeštva, paradoksni situaciji, ko bo živeti zunaj digitalnega prostora le še privilegij? Privilegrani bodo tisti, ki bodo regulirali digitalni prostor, ne da bi bili sami vanj vključeni. Žižek pravi, da se bo pojavila nova delitev razredov prebivalstva, precej močnejša od tiste, ki jo zagovarja marksistična teorija. Obstajala naj bi delitev med tistimi, ki so nadzorovani, in tistimi, ki bodo nadzorovali druge in same sebe.

Kot še pravi slovenski filozof, se dogaja nekaj novega, radikalnega, kar bo vplivalo na našo osnovno izkušnjo tega, kdo smo kot človeška bitja.

L. S.