[FOTO in VIDEO] Černobil trideset let kasneje – jedrsko mesto duhov

Foto: epa

Na današnji dan je leta 1986 v Černobilu prišlo do hude katastrofe, od katere si svet še danes ni opomogel. Posredne in neposredne posledice sevanja so vplivale na več kot pet milijonov ljudi, mnogi pa jih čutijo še danes.

Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat Sovjetski zvezi) ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je bila najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je povzročilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi. Približno 60 odstotkov radioaktivnega prahu se je odložilo v Belorusiji.

Postalo je mesto duhov
Eksplozija je iz reaktorja izpustila velike količine radioaktivnega prahu in s tem povzročila kar devetkrat močnejšo kontaminacijo kot pri eksploziji v Hirošimi. Tudi 30 let kasneje ta prah še ni izginil. Prebivalci Pripjata si še vedno niso opomogli od černobilske katastrofe, ki je spremenila njihova življenja in jih pregnala z njihovih domov. Od te noči je to mesto, kjer so živeli pretežno delavci nuklearne elektrarne in njihove družine, popolnoma obstalo. Postalo je mesto duhov.

Sovjetska zveza želela prikriti katastrofo
Sovjetske oblasti javnosti kar tri dni niso obvestile o nuklearni nesreči. Težave so odkrili švedski meteorologi, ki so opazili visoko stopnjo radioaktivnosti nad njihovo državo, zato so naredili paniko. Šele takrat so evakuirali prebivalce Černobila. Kmalu po nesreči so na kraj prišli gasilci, da bi pogasili ogenj. Nihče jim ni povedal, kako radioaktivni so dim in razbitine. Ogenj je bil pogašen okoli 5. ure zjutraj, pri tem pa je veliko gasilcev prejelo zelo visoke stopnje sevanja.

Dve uradni razlagi o v vzroku
O vzroku nesreče obstajata dve nasprotujoči si uradni razlagi. Prva je bila objavljena avgusta 1986 in je okrivila izključno upravljavce v jedrski elektrarni. Druga razlaga je bila objavljena leta 1991, ki je krivdo pripisala zasnovi reaktorja RBMK, predvsem nadzornim palicam. Na obe komisiji so močno pritiskale različne skupine, med drugim snovalci reaktorja, osebje elektrarne Černobil in vlada.

Zaradi eksplozije je nastal radioaktiven oblak, ki je potoval preko Rusije, Belorusije in Ukrajine, pa tudi preko evropskega dela Turčije, Moldavije, Litve, Švedske, Norveške, Avstrije, Češke in Slovaške, Slovenije, Švice, Nemčije, Italije, Francije in Velike Britanije.

Še vedno ogromno rakavih obolenj
V černobilski katastrofi je umrlo na sto tisoče ljudi, posledice pa se še danes kažejo v rakavih obolenjih prebivalcev Ukrajine in Belorusije. V slednji so ljudje utrpeli največje posledice, še posebej nosečnice. Še vedno beležijo veliko rojstev otrok s prirojenimi obolenji.

Pred nesrečo so v Belorusiji zabeležili 7 primerov raka ščitnice pri otrocih, po nesreči pa je ta številka poskočila kar za 30-krat, poroča 24 sata.

N. K.

 

  • BananaNjam

    Takrat sem imel 10 let in se spomnim, da me je na poti domov iz šole ujela ploha, nisem pa imel dežnika (radioaktivni oblak je že bil nad Slovenijo in lahko potrdim, da nas ni še nihče opozoril na nevarnost!). Par dni kasneje so mi pričeli v šoli na veliko izpadati lasje. To sem se samo recimo prijel za glavo in jih je bila miza čisto polna. Takrat se je že poročalo o Černobilu. Potem smo kaj kmalu učenci prejeli listek z obvestilom, da je potrebno zaradi radiacije oprati v dežju izpostavljena oblačila, prav tako dele telesa, če so bili v stiku z dežjem. Mogoče novinarji še uspete izbrskati ta listek. Delili so jih na OŠ Hudinja v Celju.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!