Odkritje! Diamanti na Pohorju

Foto: iStock

Ste se kdaj spraševali, kaj se zgodi, ko pade svetloba na kristal, mineral ali dragulj? V Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani si lahko te dni ogledate razstavo o svetlobi in njenem rojstvu pred skoraj 14 milijardami let, o naravnih virih svetlobe – Soncu, zvezdah in galaksijah, potipate pa lahko tudi povečan model Zoisovega diamanta.

V sklopu razstave lahko med drugim spoznate tudi utrinke in njihovo moč ter naravna svetila, kot so vulkani in požari. Ste mislili, da so kresničke edina živa bitja, ki se ponoči svetijo? Razstava vam ponuja zgodbo o ostalih živih bitjih, ki predstavljajo vir žive svetlobe. Po drugi strani pa človek s pretirano rabo svetlobe vpliva na svetlobno onesnaženje in s tem na življenje žuželk.

Izdelek študenta oblikovanja kamna na Višji strokovni šoli v Sežani (foto: N. K.)

Izdelek študenta oblikovanja kamna na Višji strokovni šoli v Sežani (foto: N. K.)

Kaj se zgodi, ko pade svetloba na kristal, mineral, dragulj? Kateri minerali so bili nekoč pomembni pigmenti in zakaj se pri večini mineralov svetlobni žarek podvoji? To so le nekatera vprašanja, na katera skuša odgovoriti razstava.

 

Originalni Zoisov diamant (foto: N. K.).

Originalni Zoisov diamant (foto: N. K.).

Izgubljeni Zoisov diamant ponovno v rokah muzeja
Na razstavi bo po skoraj 100 letih predstavljen Zoisov diamant in njegov povečan model. Ta sicer majhen diamant v velikosti graha se je namreč zaradi selitev in požara vmes izgubil, pri ponovnem pregledu zbirke pa so ga kustosi našli in je zdaj ponovno predstavljen javnosti. Diamant je iz časa Žige Zoisa in je bil prvi v zbirki, po besedah soavtorice razstave Katarine Fuchs pa predstavlja tudi njeno največjo vrednost. Zoisov diamant je na razstavi dostopen tudi v večji obliki, saj so naredili odlitek z namenom, da se ga obiskovalci lahko dotikajo in dobijo občutek glede znamenitih ploskev.

Če na svetlobi premikamo in vrtimo diamantni prstan, lahko vidimo celo mavrico barv. “Diamant brez svetlobe je samo kamen,” je še povedala Fuchsova.

Razstava prijazna slepim in slabovidnim
Program je prilagojen tudi slepim in slabovidnim, saj so velikosti črk na panojih zadovoljive. Ogromno je replik, nekaj pa tudi originalov, ki se jih obiskovalci lahko dotikajo in občutijo obliko kamna. Nekaj zapisov je na voljo tudi v brajici. Pripravili so tudi zvočne opise diamantov in meteroita.

Na slovenskem Pohorju imamo diamante!
Na razstavi so predstavljena tudi najnovejša dognanja slovenskih strokovnjakov, ti so namreč na območju Pohorja našli zelo majhne diamantke. To seveda ne pomeni, da greste lahko na Pohorje izkopavat diamante, saj je za to potreben poseben postopek. Diamanti se nahajajo znotraj drugega minerala, saj sami ne bi “preživeli” ponovne poti na površje. Nekoč so bili ti minerali 100km pod zemljo, potem pa so jih tektonski premiku s kamninami dvignili na površje.

Pohorska diamantnonosna kamnina (foto: N. K.).

Pohorska diamantnonosna kamnina (foto: N. K.).

Prikaz izdelave damskega prstana z biserom
Ob razstavi poteka tudi pester spremljevalni program, ki je sestavljen iz različnih predavanj in demonstracij. Ogledali smo si demonstracijo izdelave čisto pravega srebrnega prstana z biserom. Luka Lapajne, eden redkih slovenskih zlatarskih mojstrov, je predstavil ta kompleksni postopek, ki zahteva izjemno natančnost in trud.  Mojstrski izpit je opravil pred osmimi leti, sicer pa je zlatar že približno 15 let.

Vedno več ljudi ceni zlat nakit
Po njegovih besedah se poklic zlatarja vseskozi spreminja, v današnjem času je zaradi tehnološkega napredka delo zlatarja precej lažje, kot je bilo včasih, saj je danes veliko mehanskega orodja in pripomočkov, medtem ko so nekoč vse brusili ročno. Po njegovem mnenju čedalje več ljudi ceni zlat nakit, zato ni strahu, da bi zlatarska obrt propadla.

V Sloveniji ni šole za zlatarje
“Večina ljudi pozna zlate ogrlice in zapestnice, nihče pa ne razmišlja o tem, kako so nastale,” je še povedal Lapajne. Po njegovih besedah je v Sloveniji zlatar manj znan poklic morda tudi zaradi tega, ker pri nas ne obstaja več nobena šola, kjer bi se človek zanj lahko izučil. Najbližjo možnost tovrstnega izobraževanja predstavlja sosednja Avstrija.

N. K.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!