Slovenski raziskovalci v boju z najbolj usodno obliko možganskega tumorja

Foto: STA

Skupina raziskovalcev za biologijo raka je že pred časom uspešno zaključila skoraj petletni projekt Glioma. V okviru projekta so vzpostavili živalski model možganskih tumorjev v zarodkih rib, imenovanih cebrice. Tumorske celice z utišanimi geni za biološke označevalce glioblastomskih matičnih celic so vstavili v možgane cebric ter preučevali njihovo vlogo v nastanku in razvoju tumorjev.

Glavni cilj projekta je bil vzpostavitev mednarodne mreže za odkrivanje, diagnozo in zdravljenje možganskih tumorjev v sosednjih regijah Slovenije in Italije. Skupina raziskovalcev Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) je v okviru projekta Glioma določila nove biološke označevalce možganskih tumorjev gliomov za diagnozo ter nove tarče zdravljenja. Po mnenju koordinatorice projekta ter direktorice NIB Tamare Lah Turnšek danes nujno potrebujemo translacijsko medicino, zato bodo v naslednji fazi projekta označevalce preverili v ribah cebricah ter te izkušnje prenesli na bolnike.

Najusodnejša oblika možganskega tumorja: gliomi oz. glioblasti
Raziskovalci se ukvarjajo predvsem s preučevanjem možganskih tumorjev, in sicer gliomov oz. glioblastomov, ki je po besedah Lah Turnškove najpogostejša, a tudi najbolj usodna oblika možganskega tumorja. Življenjska doba bolnikov po odkritju bolezni je namreč kljub modernim terapijam, ki že obstajajo, zgolj leto in pol.

Cilj raziskovalcev je individualizirano zdravljenje, kar pomeni, da za vsako (pod)vrsto glioblastoma oz. podtip bolnikov najdejo zdravilo, ki bo najbolje preprečilo ponovno pojavljanje raka po operaciji. “To je pri glioblastomu skoraj pravilo po okoli enem letu po odstranitvi primarnega tumorja,” je pojasnila Lah Turnškova.

Izziv prihodnosti: personalizirana medicina
Raziskovalci pravijo, da je projekt je usmerjen v nove pristope zdravljenja, kot je individualizirana oz. personalizirana medicina, ki je po mnenju Lah Turnškove največji izziv sodobne medicine – “kako delati zdravila, tako da bi koristili posamezniku, da ljudje ne bi jemali nepotrebne, ogromne količine zdravil, ki bolj škodijo kot koristijo, tudi okolju”.

Pred prenosom v klinično uporabo preverjanje na ribah cebricah
Pred prenosom bioloških označevalcev v klinično uporabo je nujno njihovo preverjanje v testih na živalih, to je in vivo. V okviru projekta so zato vzpostavili živalski model možganskih tumorjev v zarodkih rib cebric. Tumorske celice z utišanimi geni za nekatere biološke označevalce glioblastomskih matičnih celic so vstavili v možgane ribic ter preučevali njihovo vlogo v nastanku in razvoju tumorjev.

Ribe cebrice so namreč dobre eksperimentalne živali za preučevanje bolezni pri človeku, saj imajo neverjetno veliko število genov in proteinov ter mehanizmov delovanja, ki so podobni človeškim. Poleg tega je njihova prednost tudi hitra reprodukcija in cena vzgajanja.

Matične celice za zdravljenje različnih vrst bolezni
Kot je pojasnila sogovornica, danes v regenerativni medicini zelo veliko uporabljajo matične celice. To so predvsem mezenhimske matične celice, ki jih ima vsak odrasel človek v sebi in se lahko uporabijo za zdravljenje katerekoli vrste bolezni. “Te celice so namreč naravna zdravila v nas samih. Ko se poškodujete, nastane brazgotina, ki se zaceli po zaslugi matičnih celic, ki se spremenijo v celice poškodovanega tkiva in rano celijo. Jo pa tudi zdravijo z izločanjem molekul, ki vplivajo na imunski sistem,” delovanje matičnih celic opisuje Lah Turnškova.

 

Tamara Lah Turnšek (foto: STA).

Tamara Lah Turnšek (foto: STA).

“Tudi rak je neke vrste rana, poškodba normalnega tkiva. Privlači matične celice, vendar, ko pridejo tja, ne vemo, kaj se zgodi, saj tam naletijo na nenavadne, nenormalne tumorske celice, zato je tudi njihov odziv nepričakovan. Ko bomo te mehanizme spoznali, bomo ugotovili kaj lahko naredimo, da bo matična celica ohranila svojo regenerativno sposobnost oz. tumor uničila ter tkivo morda nadomestila z zdravimi celicami.” (Tamara Lah Turnšek)

 

In vitro, izven telesa se matične celice lahko pretvarjajo tudi v nevralne matične celice, pojasnjuje Lah Turnškova. “Vendar kako naj se to dogaja v živo, in kako to doseči v človeku, moramo preskušati v živalih, potem bomo šli lahko korak naprej tudi v medicini. Vsekakor je celično zdravljenje raka bodočnost onkologije.”

Skupno ti rezultati in številne objave, ki iz njih izhajajo, izkazujejo visok znanstveni vpliv projekta, da pa bi pripomogli k izboljšanju zdravljenja možganskih tumorjev in ponudili ekonomsko priložnost za industrijo, je nujen uspešen prenos tehnologije in rezultatov projekta v klinično uporabo, so prepričani raziskovalci.

B.P., STA

  • tarantela

    Hvala NOVI za ta prispevek! Morda bi objavili še več takih in podobnih iz znanosti?

  • karpelec

    Kdo bi si mislil, da imamo ljudja toliko skupnega z ribami cebricami.Hvala Bogu.

  • Krtača17

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!