Ste že kdaj jemali antibiotike? Da niste storili najpogostejše napake.

Foto: iStock

Število bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami, v Evropski uniji narašča. Tako je odpornost bakterij proti antibiotikom velika grožnja za javno zdravje. Slovenci smo po številu predpisanih receptov na 1000 prebivalcev v evropskem vrhu, predvsem pri dojenčkih in otrocih.

V novembru vsako leto obeležujemo svetovni dan preudarne rabe antibiotikov, 18. novembra pa po celotni Evropi poteka evropski dan antibiotikov. Preudarna raba antibiotikov lahko pomaga ustaviti razvoj odpornih bakterij ter pripomore, da antibiotiki ostanejo učinkoviti tudi za naslednje generacije, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Z besedo antibiotik sicer označujemo vsa protibakerijska zdravila.

Na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC) izpostavljajo, da je odgovornost za smotrno rabo antibiotikov predvsem na strani zdravnikov in zdravstvenih organizacij, hkrati pa poudarjajo pomembnost informiranosti prebivalstva ter zdravo mero razmisleka pri obisku zdravnika.

“V bolnišnici imamo listo rezervnih antibiotikov, organizirali smo različna izobraževanja, napisali smo priporočila, ampak vse to je še premalo,” o ukrepih za zmanjšanje porabe antibiotikov razlaga Milan Čižman, vodja Nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji. Dodaja še, da so v zadnjih letih v Sloveniji uspeli z omenjenimi ukrepi prihraniti okrog 12 milijonov evrov, ki pa jih nato žal niso vložili v nadaljnje ukrepe, ampak prerazporedili v druge namene.

“V zadnjem desetletju smo dosegli nekaj uspehov, znižala se je poraba antibiotikov v ambulantah in tudi nekaj v bolnišnicah, pa vendar je to premalo. Imamo še vedno odporne bakterije na antibiotike, še zlasti v bolnišnicah in tudi v ambulantah. Še vedno spodbujamo zdravnike, da bi antibiotike predpisovali bolj razumno in odgovorno,” opozarja Čižman.

Razlika med virusno in bakterijski okužbo
Virusi in bakterije povzročajo različne okužbe, ki so bolj pogoste predvsem pozimi. Med njima obstajajo pomembne razlike, tudi v znakih, na katere moramo biti pozorni. Tako virusne kot bakterijske okužbe se širijo na zelo podoben način: preko kašlja in kihanja, z dotikanjem rok, preko telesnih tekočin in podobno.

Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Pri virusnih okužbah je imunski sistem posameznika odgovoren za zdravljenje, lajšamo le simptome; hujše bakterijske okužbe pa zdravimo z antibiotiki, ki delujejo na točno določeno vrsto bakterije.

Diagnozo lahko zagotovo potrdimo šele po pregledu krvne slike, preden pa se odpravimo k zdravniku, lahko pokličemo v ambulanto, zdravniku opišemo znake in se dogovorimo o nadaljnjih ukrepih, sporočajo iz UKC.

Kdaj in kako jemati antibiotike?
– Antibiotiki učinkujejo le proti bakterijskim okužbam – ne morejo pa ozdraviti virusnih okužb, kot je običajen prehlad ali gripa.
– Antibiotiki ne preprečujejo širjenja virusov na druge osebe.
– Če antibiotike jeste po nepotrebnem, postanejo bakterije nanje odporne. Tako antibiotiki v prihodnje, ko bi jih zares potrebovali, pri vas morda ne bodo več učinkovali.
– Antibiotiki pogosto povzročajo neželene učinke, kot je npr. driska.
– Pred jemanjem antibiotikov se vedno posvetujte z zdravnikom.
– Jemljemo jih izključno v primeru, ko nam jih je predpisal zdravnik; in sicer natančno število dni in v razponu, kot je predpisano.
– Ostankov antibiotikov ne hranimo doma, o njihovem odstranjevanju povprašajte v lekarni.

Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Pri dojenčkih in otrocih ključno pravilno doziranje
Metka Derganc
, ki dela na intenzivni terapiji novorojenčkov in otrok, izpostavlja pomembnost poučenosti staršev o znakih različnih okužb in odgovornem dajanju antibiotikov svojim najmlajšim. “To je populacija, ki je imunsko še nerazvita, a je izpostavljena številnim okužbam. Ti otroci imajo nespecifične znake okužbe, zato je pomembno, da jim damo primeren antibiotik. Počakamo dva do tri dni in, če je klinična slika stabilna, prenehamo z antibiotikom,” je pojasnila.

Dodaja še, da je najpogostejša napaka predolgo jemanje antibiotika, saj posledično povzroča slabše izide zdravljenja in oslabljeno imunost otrok.

Antibiotiki v številkah
– V letu 2013 je poraba antibiotikov v Sloveniji padla za 6 %, simulacije za 2015 pa kažejo ponovni porast.
– 10 % zdravnikov predpiše 40 % vseh receptov za antibiotike.
– V Sloveniji pediatri predpišejo 1200 receptov za antibiotike/1000 malčkov; na Nizozemskem pa predpišejo le 400 receptov za antibiotike/1000 malčkov.
– 90 % vseh receptov za antibiotike napišejo zdravniki na primarni ravni (ambulante), le 10 % je napisanih v bolnišnicah – največ na oddelkih interne medicine, kirurgije in na infekcijskih oddelkih.
– Zaradi okužb z bakterijami, odpornimi na antibiotike, v Evropi vsako leto umre okrog 25.000 ljudi.

Anja Dangubič

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!