V letu 2016 so nas zapustile številne znane osebnosti, se jih še spomnite?

dr. Ljubo Sirc, Foto: STA

V iztekajočem se letu 2016 so se poslovili številni znani obrazi, ki smo jih srečevali na filmskem platnu, glasbenih odrih, političnem parketu in še marsikje drugje.

Desetega januarja je umrl angleški pevec, tekstopisec, igralec, multiinštrumentalist, glasbeni založnik, producent in zvočni tehnik,  David Bowie. Rodil se je 8. januarja leta 1947. Veljal je za pionirja glam rocka, navdih za punk rock gibanje in mnoge druge glasbene smeri. Pogosto je na novo odkrival in spreminjal svojo glasbo, kot tudi svoj videz. Zaradi svojega električnega in spreminjajočega stila so ga imenovali tudi kameleon. David Bowie je v svoji glasbeni karieri prodal več kot 140 milijonov izvodov albumov, izdal 27 studijskih albumov, revija Rolling Stone ga je uvrstila med sto največjih umetnikov vseh časov. Zadnji album Blackstar je izdal na svoj 69. rojstni dan, dva dni pred smrtjo.

David Bowie je umrl januarja letos. Foto: STA

David Bowie je umrl januarja letos (foto: STA).

Slovenska pevka zabavne glasbe, Tatjana Gros, je umrla 16. januarja letos, rodila se je 21. marca leta 1948. V glavnem je izvajala tuje skladbe, zlasti francoske šansone pa tudi ruske romance. S petjem se je začela poklicno ukvarjati že pri devetnajstih letih. Svojo profesionalno glasbeno kariero je zaključila z nastopom na Slovenski popevki leta 74.

Dušan Velkaverh, slovenski pisec besedil za slovenske popevke, je umrl 1. februarja letos, rodil se je 12. septembra leta 1943. Bil je direktor Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Bil je tudi direktor glasbene založbe Corona in na čelu združenja SAZAS. Včlanil se je tudi v društvo ljubiteljev praženega krompirja in Društvo ljubiteljev vrtnic, saj ni maral dejavnosti, ki imajo ideološko politično ozadje.

Jože Pogačnik, slovenski filmski režiser in scenarist, je umrl 16. februarja letos, rodil pa se je 22. aprila leta 1932. Uveljavil se je  zlasti z dokumentarnimi filmi, režiral pa je tudi celovečerne igrane filme, kot so Grajski biki (leta 1967), Naš Človek  (leta 1985), Kavarna Astoria (leta 1989). Leta 1966 je prejel nagrado Prešernovega sklada za kratka filma Naročeni ženin in Derby, leta 1972 srebrnega medveda na Berlinskem filmskem festivalu  za kratki film Tri etude, leta 1973 srebrnega leva na Beneškem filmskem festivalu  za kratki film Sledim soncu, več priznanj Metoda Badjure ter leta 2005 Badjurovo nagrado Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev “za življenjsko delo” in zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije  “za življenjsko delo v kinematografiji”.

Slovenski gospodarstvenik in farmacevt Miloš Kovačič je umrl 17. februarja letos, rodil se je 30. septembra leta 1934. Kovačič je znan predvsem po dolgoletnem uspešnem vodenju farmacevtskega podjetja Krka iz Novega mesta, ki jo je vodil do leta 2004. Po Kovačiču je to  podjetje prevzel njegovi dolgoletni namestnik Jože Colarič.

Miloš Kovačič(na levi) je umrl februarja letos. Foto: STA

Miloš Kovačič (na levi) je umrl februarja letos (foto: STA).

Italijanski filozof in pisatelj  Umberto Eco je umrl 19. februarja letos, rodil se je 5. januarja leta 1932. Ecovi romani združujejo literarne aluzije in jezikovno znanje, oblikovano v različna družbena, zgodovinska in filozofska sporočila. Na številnih univerzah, na katerih je predaval, so mu podelili tudi častne doktorate. Svetovno znan pisatelj je postal s prvencem Ime rože  leta 1980.

Violinist in pedagog Tomaž Lorenz je umrl 12. februarja letos, rodil se je 5. septembra leta 1944. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1966  iz violine diplomiral v razredu prof. Leona Pfeiferja. Lorenz je prejemnik številnih nagrad, med drugimi 3 nagrade Prešernovega sklada., leta 1974  in 1995  kot član slovitega Tria Lorenz,  leta 1990 pa za izvedbo cikla antologoje slovenske violinske skladbe v duu  z Alenko Šček Lorenz.

Janez Močnik, slovenski skladatelj in profesor likovne pedagogike je umrl 25. februarja letos, rodil se je 7. oktobra leta 1936.  Leta 2004 je občina Cerklje na Gorenjskem Janezu Močniku za njegov obširni opus podelila naziv častni občan občine Cerklje. Ob praznovanju 850. obletnice prve pisne omembe skladateljevega rojstnega kraja v pisnih virih je izšla knjiga z naslovom Podobe nekdanjih časov, ki jo je napisal prav Janez Močnik.

Vid Pečjak, slovenski pisatelj in psiholog je umrl 27. februarja letos, rodil se je 7. januarja leta 1929. Med vojno in kmalu po vojni je bil zaprt iz političnih razlogov, a je vedno zapor kmalu zapustil. Vpisal se je na Univerzo v Ljubljani, na oddelek za psihologijo in začel pisati za mladino. Iz psihologije je na Filozofski fakulteti v Ljubljani  tudi diplomiral in doktoriral. Od leta 1970 do upokojitve je bil predavatelj na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Tomaž Pandur, slovenski gledališki režiser, je umrl 12. aprila letos, rodil se je 19. februarja leta 1963. Študiral je v Ljubljani ter se nato vrnil v Maribor. Po sporu v SNG Drama Maribor je zapustil Slovenijo ter živel in ustvarjal v tujini, predvsem v Madridu. Zaradi srčne kapi je umrl med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Skopju, v Makedonskem narodnem gledališču.

Ameriški glasbenik Prince, rojen kot Prince Rogers Nelson, je umrl 21. aprila letos, rodil pa se je 7. junija leta 1958. Prvo avtorsko delo je ustvaril pri sedmih letih, svoj prvi album pa je izdal leta 1978. Posnel je več kot 30 studijskih albumov in prodal več kot 100 milijonov plošč. Prejel je tudi glasbeno nagrado grammy. Njegova največja hita sta pesem Purple rain in Kiss.

Muhammad Ali, ki se rodil se je 17. januarja leta 1942, se je poslovil 3. junija letos. Bil je trikratni svetovni boksarski prvak v težki kategoriji. Kot amaterski boksar je osvojil zlato olimpijsko medaljo v poltežki kategoriji na Poletnih olimpijskih igrah v Rimu leta 1960, kasneje pa je kot prvi trikrat osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka v težki kategoriji. Znan je bil tudi po svojem običaju, da je pred dvobojem zmerjal svojega nasprotnika po televiziji in včasih tudi osebno, pogosto v rimah. Slednje ga je skupaj z neobičajnim boksarskim slogom povzdignilo v boksarsko ikono. V starosti je zbolel za Parkinsonovo boleznijo.

Janez Bernik, slovenski slikar in akademik, je umrl 15. junija letos, rodil se je 6. septembra leta 1933. Bil je  vsestranski umetnik in  dosegel odlične rezultate v slikarstvu, kiparstvu,  grafiki, ilustraciji, tapiseriji, knjižni opremi in poeziji. Njegovi grafični listi so v mnogih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Imel je več kot 60 samostojnih razstav v Sloveniji in po svetu, med drugim v vseh glavnih galerijah nekdanje Jugoslavije, v Celovcu, Milanu, Rimu, Parizu, Berlinu, New Yorku. Njegova  slikarska dela hranijo slovenske galerije v Ljubljani, Mariboru, Ajdovščini in Idriji ter  galerije in muzeji po večjih evropskih mestih (London, Dunaj, Praga, Zagreb, Varšava, Pariz, Rim, Amsterdam…). Veliko njegovih del hranijo tudi galerije v Severni in Južni Ameriki (San Francisco, Washington, New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro) in celo na Japonskem (Tokio).

Franc Zadravec, slovenski literarni zgodovinar, je umrl 24. julija letos, rodil se je 27. septembra leta 1925. Ukvarjal se je  z zgodovino novejše slovenske književnosti od naturalizma in simbolizma dalje. Z vidika pisateljevega odnosa do družbene stvarnosti je obravnaval dela Cankarja. Zanimali sta ga Murnova in Župančičeva lirika, Gradnik, Kranjec in Grum.

Zarja Černilogar je umrla avgusta letos. Foto: STA

Zarja Černilogar je umrla avgusta letos (foto: STA)

Zarja Černilogar,  slovenska gorska kolesarka, je umrla 21. avgusta letos, rodila se je 18. decembra leta 1989. Tekmovala je  v spustu z gorskimi kolesi  za profesionalno ekipo Unior Tools Team. Dvakrat je osvojila skupni seštevek evropskega pokala, v svetovnem pokalu je najboljšo uvrstitev osvojila leta 2014 z osmim mestom v Meribelu, še dvakrat se je uvrstila v prvo deseterico. Petkrat je osvojila naslov državne prvakinje in večkrat skupni seštevek slovenskega pokala.

Slovenski dirigent Samo Hubad je umrl 31. avgusta letos, rodil se je 17. julija leta 1917. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Je dvakratni dobitnik nagrade Prešernovega sklada, prejel je Župančičevo nagrado, več nagrad na festivalih jugoslovanske glasbe ter nagrado Društva slovenskih skladateljev.

Marjan Trček, slovenski tenorist in pedagog, je umrl 16. avgusta letos, rodil pa se je 8. novembra leta 1957. Leta 1996 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz solopetja v razredu prof. Eve Novšak Houške. Nastopal je v različnih zasedbah. Med letoma 1992 in 1996 je bil član Slovenskega okteta, ponovno se mu je pridružil leta 2010. Poučeval je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.

Mito Trefalt je umrl avgusta 2016 Foto: STA

Mito Trefalt je umrl avgusta 2016 (foto: STA).

23. avgusta letos je umrl Anton Mito Trefalt, slovenski igralec, TV  voditelj, urednik in športni  reporter. Leta 1980 je začel pisati scenarije za razvedrilne oddaje, ki jih je tudi vodil. Oddaja Košnikova gostilna je bila na sporedu od leta 1984 do 1987. Zanjo je pisal scenarije ter v njej igral vlogi Prleka Južeka in Gorenjca Janeza Košnika. Zaradi prepleta zabave, ljudskega izročila ter pevske kulture in Košnikovega humorja mu je h gledanju uspelo pritegniti rekordno število gledalcev.

Šimon Peres, Nobelov nagrajenec za mir, je umrl 28. septembra letos, rodil pa se je 2. avgusta leta 1923. Peres je deveti predsednik Izraela zapovrstjo. Dvakrat je bil predsednik oziroma premier izraelske vlade (od leta 1984 do 1986 in od leta 1995 do 1996), minister pa v 12-ih vladah, od tega večkrat zunanji minister. V Kneset je bil prvič izvoljen leta 1959, v katerem je z izjemo trimesečne prekinitve služil do leta 2007, ko je bil izvoljen za predsednika države (do leta 2014).

Krešo Omerzel, slovenski spidvejist, je umrl 26. oktobra letos, rodil pa se je 12.marca leta 1957. Bil je dvakratni državni prvak in prvi, ki je osvojil zlati znak Občine Krško (v letih 1985 in 1993), dolgoletni reprezentant ter nekdanji trener.

Leonard Norman Cohen, kanadski pevec in tekstopisec, nosilec častnega reda Kanade, je umrl 7. novembra letos, rodil se je 21. septembra leta 1934. Cohen je svojo prvo knjigo poezije izdal v Montrealu leta 1956 in svoj prvi roman leta 1963. Njegovo delo pogosto opisuje teme iz religije, govori o osamljenosti in izolaciji, seksualnosti ter črpa iz zapletenih medosebnih odnosov. Cohenove skladbe in poezija so vplivale na številne druge pevce in tekstopisce, zabeleženih je več kot tisoč njegovih izvedb. 12. oktobra leta 2010 je prvič nastopil v ljubljanski športni dvorani Arena Stožice. Ponovno je v Areni Stožice nastopil 25. julija 2013.

Ljubo Sirc je umrl decembra letos. Foto: STA

Ljubo Sirc je umrl decembra letos (foto: STA).

Ljubo Sirc, slovenski ekonomist, je umrl 1. decembra letos, rodil se je 19. aprila leta 1920. Po vojni je družina Sirc zašla v nemilost pri tedanjih komunističnih oblasteh. Ljubo Sirc si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva, zaradi česar je komunističnim oblastem postal politično sumljiv. Z očetom Franjem sta bila leta 1947 aretirana in sta bila še istega leta obsojena v Nagodetovem procesu, vendar je kmalu pobegnil iz države. Sirc se je v Slovenijo vrnil šele leta 1989. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 1991 razveljavilo sodbo iz Nagodetovega procesa. Po padcu socialističnega režima je dobil le manjšo odškodnino za nacionalizirano premoženje in si je več let neuspešno prizadeval za izplačilo večje odškodnine. Leta 2010 se je včlanil v Slovensko demokratsko stranko.

Vilma Bukovec, slovenska operna pevka, sopranistka, je umrla 17. decembra letos, rodila se je 17. februarja leta 1920. Po opravljeni maturi na gimnaziji v Novem mestu je v Ljubljani  študirala pravo in glasbo. Med vojnimi leti 1942 in 1943 je bila  internirana v Italijo, leta 1944  pa je začela peti v zboru ljubljanske Opere, kjer se je kmalu razvila in začela dobivati solistične pevske vloge. Po 40. letih aktivnega petja se je leta 1982 poslovila z odra  ljubljanske Opere, kjer je dolgo časa veljala za primadono.

Branka Jurhar