Velika vojna je vzela kar 16 milijonov človeških življenj – obletnica konca 1. svetovne vojne

Prva svetovna vojna, ki se je začela leta 1914 in končala leta 1918, je bila prva globalna vojna, v kateri so bile tedanje velesile razdeljene na antanto in centralo in je terjala kar 16 milijonov življenj, med drugim tudi več deset tisoč slovenskih. Prevladovali so spopadi front, uveljavila pa so se številna nova orožja. 

11. novembra smo obeleževali 98. obletnico konca 1. velike svetovne tragedije. Uvod vanjo je bilo politično tekmovanje še zlasti evropskih velesil za prevlado na Stari celini in v kolonijah po svetu, zelo pomembno vlogo pa je v teh trenjih odigral Balkanski polotok, ki je deloval kot pravi sod smodnika, saj se je že v 19. stoletju tu zvrstilo kar nekaj oboroženih spopadov, v katere so bile vpletene tedanje svetovne velesile, piše historia.azv. Ta vojna pa je za seboj pustila velik pečat tudi pri nas, in sicer v Posočju, kjer je potekala zloglasna Soška fronta.

Na Balkanskem polotoku je situacija postala še posebej napeta potem, ko se je z njega umaknilo oslabljeno Osmansko cesarstvo, saj sta se za prevlado na območju pričeli boriti Rusija in Avstro-Ogrska. Neposreden razlog za pričetek vojne je bil sicer atentat na pripadnika avstrijske cesarske družine in prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki se je zgodil 28. junija 1914 in do katerega je prišlo zaradi sporov med Srbijo in Avstroogrsko ter je postal opravičilo za začetek velikih spopadov po Evropi in drugod.

Foto: wikimedia commons

Foto: wikimedia commons

Antantne in centralne sile
V času vojne so bile evropske in druge v vojno vključene države razdeljene na dva bloka, in sicer na centralne sile, ki so vključevale Nemčijo, Avstroogrsko in Italijo ter na antantne sile, ki so vključevale Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo. Rusija je leta 1917 odstopila od sodelovanja v vojni, ZDA pa so se pridružile antanti, medtem ko sta se centrali naknadno priključili še Bolgarija in Otomansko cesarstvo, medtem ko je Italija leta 1915 prestopila na nasprotno stran.

Katastrofalne razsežnosti 1. svetovne vojne
V tej okrutni vojni je preminilo okoli 16 milijonov človeških življenj – kar 10 milijonov vojakov in 6 milijonov civilistov. Med smrtnimi žrtvami je bilo tudi veliko Slovencev. Poglavitna značilnost te vojne je bila predvsem pozicijska vojna, to so spopadi v obliki front, ki so bile pretežno statične, le poredko pa je prišlo do večji premikov frontnih linij. V vojni, ki so jo mnogi imenovali tudi “Velika”, pa so se uveljavile nove oblike orožja, med drugim: tanki, letala, podmornice, strojnice, pa tudi bojni plini, piše Siol.

Foto: wikimedia commons

Foto: wikimedia commons

Konec vojne, nova razdelitev sveta
Ta vojna je povsem spremenila svetovno razmerje velesil, predvsem na političnem področju. Med drugim so poraženi Nemci izgubili vse svoje kolonije. Tudi Turčija je bila med tistimi državami, ki so izgubile dele ozemlja na račun drugih držav, obenem pa so se v globalni politiki kot pomembna velesila uveljavile prav ZDA. Hkrati je na Stari celini nastalo veliko število novih manjših držav, ta vojna pa je Evropi prinesla tudi veliko gospodarsko krizo.

Foto: wikimedia commons

Foto: wikimedia commons

Soška fronta
Velika vojna je močno prizadela tudi naše kraje, saj se je na zahodu naše domovine tedaj razplamtela Soška fronta. Gre za ozemlje ob reki Soči, ki se je raztezalo v dolžini 93 km in je potekala med leti 1915 in 1917, vojaki Avstroogrske in Italije, pa so se spopadli v 12 bitkah. Ko se je Avstroogrski v 12. bitki pridružila še Nemčija, se je zgodil “Čudež pri Kobaridu” v katerem je bila italijanska vojska totalno poražena. Te bitke so zahtevale veliko število človeških žrtev in materialne škode, vojna v Posočju in na Krasu pa je trajala kar 888 dni, navaja 100letprve.

Domen Mezeg