Bomo tudi v Sloveniji kmalu dobili na krožniku le še žuželke?

Mokarji s prepraženo zelenjavo. Priljubljen prigrizek ekipe ZOIC

Žuželke gojijo na moki ali otrobih. Ko so dovolj velike, jih vzamejo z gojišča in skuhajo. Kuhane nato posušijo in zmeljejo, zraven dodajo zaradi okusa še kakav in dateljne. Vse to zmešajo in iz zmesi naredijo beljakovinske tablice, ki so videti kot povsem navadne čokoladice. Upajo, da jih bodo lahko začeli prodajati pred koncem leta.

Domen Krč, Krištof HorvatJurij Bajželj in pridruženi sodelavec Jan Kok so študenti, ki bi vas radi prepričali, da žuželke niso samo zdrave, temveč tudi okusne. Iz razočaranja nad običajnimi viri beljakovin je zrasla ideja, da vzredijo lasten vir – mokarje. Potem ko so pol leta eksperimentirali v domači kuhinji, so se odločili, da iz tega naredijo ZOIC, poslovni projekt.

»Insekti so hrana prihodnosti, ker potrošijo manj krme za isto količino beljakovin. Za en kilogram piščančjega mesa potrebujemo tri kilograme krme, za kilogram prašičjega pet, žuželke pa potrebujejo le dva za en kilogram suhe mase. Porabi se tudi veliko manj vode, izpustov ogljikovega dioksida skoraj ni za razliko od govedoreje, ki veliko prispeva k onesnaževanju okolja,«  je pogovor začel Domen Krč.

Okus po žuželki?

Nekateri tablic ne želijo poskusiti, saj imajo do žuželk odpor. Ugotovili so, da led najlažje prebijejo s palačinkami.  Večina jih popusti na tej stopnički, če palačinke ne delujejo, poskusijo s prepričljivimi argumenti.

Izredno hranljivi in brez antibiotikov

»Govedu (in ostalim živalim) se pri reji  dodaja beljakvinske dodatke, kot so soja, ribja moka, koruza, kar pa ni njihova naravna hrana. Zdravijo jih z antibiotiki, sicer obstaja zakon, ki določa, koliko časa mora preteči med zdravljenjem in zakolom, vendar se po mojem mnenju to v mesu vseeno odraža. Dodaja se tudi hormone za boljšo proizvodnjo, na primer za povečanje laktacije. S tem dosežejo, da krava producira tudi do 25 odstotkov več mleka. To zagotovo ne more dobro vplivati na žival, še manj na ljudi.  Žuželke vsega tega ne potrebujejo,« je smiselnost projekta ZOIC utemeljil Krč.

Žuželke so polne beljakovin, suha snov jih ima kar 60 odstotkov, v preostanku  so maščobe in vlaknine. Imajo trikrat več železa kot goveje meso in dvakrat več kalcija kot mleko. Bogate so tudi z omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami.

Človeštvo je uživalo žuželke skozi celotno evolucijo. Človek je oportunistični vsejedec. Če je dovolj lačen, poje vse, kar mu pride pod roke. Primitivne kulture cenijo možgane, jetra, drobovino, mi pa jemo zgolj mišično meso. Resnično smo razvajeni,” ugotavlja Kok.

Večina ljudi lažje prebavi žuželko kot mleko

Človeški organizem ima iz zgodovinskih razlogov še vedno aktiven encim za prebavo hitina (snov iz katerega je narejen žuželkin oklep), zato je zanimivo, da na jedilniku zahodnega sveta ni več žuželk. Na njem pa se je znašlo mleko, kljub temu da je zaradi laktoze za mnoge neprebavljivo.

Laktoza je sladkor, ki se pojavlja v mleku. Do laktozne intolerance (težave s prebavljanjem) pride, če tanko črevo ne izloča encima, ki je zadolžen za prebavo tega sladkorja. Strokovnjaki ocenjujejo, da je intolerantnih okoli 65 odstotkov človeštva. V Aziji mleka skoraj ne pijejo, saj več kot 90 odstotkom ljudi povzroča prebavne motnje.

Vegani jih ne marajo!

Vegani jih obtožujejo, da so zasužnjili insekte, vendar jih to ne gane.

»Meni je to popolni nesmisel. Gojenje in žetev soje ali katerokoli druge monokulture ubija nešteto insektov, malih živalic, mišk, ptičkov, uničuje celotne ekosisteme, da lahko nekateri  v zahodnem svetu malicajo sojine polpete,” se je muzal Kok.

Območje zakonodajnega somraka

Kaj hitro so ugotovili, da bodo imeli problem z zakonodajo, saj v Sloveniji prodaja žuželk sicer ni prepovedana, hkrati pa tudi ni dovoljena. Pozanimali so se na uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tam so jim rekli, da čakajo na direktivo iz Evrope. V večini držav Evropske unije se izdelkov, ki vsebujejo žuželke, ne sme prodajati, saj ti še niso uvrščeni v prehransko verigo.

»Upamo, da bodo žuželke uvrstili v prehransko verigo. Doslej so to naredili v Belgiji, Nizozemski in Angliji. Lahko se odločijo tudi, da je to hrana, ki jo je potrebno še testirati – to bi nam lahko povzročilo velike težave. Slovenci spet zaostajamo,« je vidno razočaran pripomnil Horvat.

Podjetje so zaradi tega morali registrirati v Angliji, ker ga v Sloveniji sploh ne morejo. Iščejo investicijo, s pomočjo katere bi produkte lahko začeli prodajati na debelo.

Žiga Korsika