Z umori se da odlično služiti – ste razmišljali o poklicu forenzičnega čistilca?

Foto: iStock

Nezadovoljstvo postaja vse večje, svet vse bolj nevaren, umori – tudi pri nas – se vrstijo eden za drugim. A vsaka tragična zgodba je lahko povod za zgodbo o uspehu. To je zavohal Donovan Tavera, ki je eden izmed prvih ljudi s poklicem forenzični čistilec.

Mehika ima eno najvišjih stopenj umorov na svetu, vendar ste se kdaj vprašali, kdo očisti kri na kraju zločina, ko tega zapustijo policisti in preiskovalci? Donovan Tavera je ob tem vprašanju zavohal dober posel in tako postal prvi uradni forenzični čistilec v Mehiki. BBC-ju je priznal, da je bil nad krvjo fasciniran že kot mlad fant. To je njegova zgodba:

Vrtal je toliko časa, dokler oče ni znorel
“Kaj se dogaja s krvjo po umoru? Vprašanje me je mučilo več let, dokler si nanj nisem odgovoril sam.
Ko sem bil star 12 let, sem prvič videl truplo. Zgodaj zjutraj sem slišal, da je nekdo umrl na cesti čisto blizu našega bloka. Šel sem ven in našel človeka, na katerem so bili jasni znaki nasilja. Bil je brez majice. Šokiran sem se zagledal v potoke krvi, ki so se razlezali po ulici. Ampak ni me bilo strah. Nasprotno, bil sem zelo radoveden in tako se je začela moja fascinacija s krvjo.
Poleg nas, gledalcev, so na prizorišče umora prišli policisti in preiskovalci. Jaz pa sem še kar stal tam in čakal na nekoga, ki bo prišel in počistil kri. A prišel ni nihče. Kri si je na cesti utrla pot tudi proti našemu bloku in moja mama jo je izprala z vodo. Vprašal sem jo: “Kdo čisti kri po umorih?” Tudi ostala vprašanja v zvezi s tem so kar vrela iz mene. Potem je prišel domov z dela še moj oče in tudi njega sem zaslišal, kaj se dogaja s krvjo po umoru. Kako se jo očisti? O tem sem ga spraševal še dneve, dokler ni znorel: “Prosim, nehaj govoriti o tem. Dovolj!”

Sam se je izobraževal
“Ker nisem dobil nobenih konkretnih odgovorov, sem se odločil, da si sam odgovorim na vprašanja. Šel sem v knjižnico in vzel knjigo o medicini, vendar je bilo tam vse napisano zelo na splošno. Potem sem našel knjigo o sodni medicini. Bral sem o smrti in kaj se s truplom zgodi, ko umre. Veliko sem se naučil.”

“Umor vsekakor ni isto kot nesreča,” pravi Donovan ter nadaljuje svojo pripoved: “Pri umoru je mnogo več krvi. In kri lahko prenaša mnogo bolezni. Zdelo se mi je, da če nekdo odnese truplo z ulice, bi moral obstajati tudi strokovnjak, ki bi počistil kri.
Star sem bil okoli 17 let, ko sem začel eksperimentirati. Šel sem k mesarju in kupil goveja jetra in kosti, da bi lahko doma raziskoval, kako se kri najhitreje očisti. In tako sem postal forenzični čistilec.”

Gospodinje, pozor! Donovan zna očistiti vsak madež
Donovan je v poklicu, ki ga je izumil, pravi strokovnjak, vsakega primera pa se loti z vso skrbnostjo: “Z leti sem izumil več kot 300 različnih formul za čiščenje krvi. Nekatere od teh sem izpopolnil skozi leta. Nekaterih pa nisem spremenil, odkar sem jih prvič uporabil.
Vse je odvisno od tega, kaj je potrebno očistiti – ali je to preproga v avtomobilu ali pa kakšen osebni predmet, kot so ura ali uhani. Prav tako je odvisno od tega, kako in kdaj je oseba umrla. Na primer, nekdo je ležal v svoji kopalnici en teden, torej v vlažnem okolju. V drugem primeru pa se je moški obesil s svojo kravato, torej morate premisliti tudi o tem, ali se v bližini nahajajo stvari, kot so blato in semena.
Ko pridem na prizorišče zločina, najprej vprašam, kaj se je zgodilo in kje je bilo truplo najdeno. Prav tako je treba vedeti, ali je bila mrtva oseba bolna, saj je možno, da v tem primeru obstaja možnost kontaminacije. Potem pa na samem kraju zločina načrtujem svoje delo naprej.”

Poleg čistilca je tudi terapevt
Vsekakor je Donovan zadnja oseba, ki si ogleda kraj kaznivega dejanja. “Pridem, ko policisti zapustijo svoje prizorišče, včasih tudi po pogrebu. Sem zadnja oseba, ki je povezana s tragičnim dogodkom, in pogosto se zgodi, da me družina umrlega uporabi še kot terapevta. Na začetku, priznam, sem bil tudi osebno prizadet ob njihovih tragičnih zgodbah, zdaj pa jih vljudno poslušam in nato nadaljujem z delom.
Ponavadi delam s slušalkami v ušesih, saj mi glasba pomaga, da se zberem. Vedno poslušam iste tri stvari: Wagnerjevega Tristana in Izoldo, 666 Number of the Beast skupine Iron Maiden in Paranoid skupine Black Sabbath. Opera me sprošča in mi pomaga, da se zberem ter psihično pripravim. Vendar ko si nadenem uniformo in začnem čistiti, želim poslušati heavy metal.”

Sooča se s pravnimi omejitvami
Je pa imel Donovan na začetku kar nekaj pravnih izzivov: “Moje delo se lahko začne šele, ko oblasti izdajo pravno izjavo, da je primer zunaj policijske preiskave in je dovoljen prihod na prizorišče zločina tudi drugim osebam. Brez tega kosa papirja svojega dela ne smem opraviti.”

“Nekajkrat so me ljudje poklicali, da imajo zame delo, ampak ko sem jih prosil za pravne dokumente, jih niso imeli. Namesto tega so mi ponudili denar – dober denar. Vendar ko sem jih soočil z dejstvom, da ne morem ničesar storiti brez ustreznega dovoljenja, so hitro pobrali šila in kopita. Morda so bili zločinci ali pa je bila le šala, ne vem.”

Njegove stranke jokajo od olajšanja
“Ljudje, ki me najamejo, gredo skozi zelo bolečo situacijo. Od trenutka, ko najdejo truplo, pa vse dokler ne zapustim prizorišča zločina, morajo živeti s krvjo na tleh, na stenah, v kopalnici … In to zelo smrdi. Ko pa je hiša čista in ni več vonja po krvi, pa se ponavadi spremeni tudi njihovo razpoloženje. Običajno jokajo od olajšanja, breme je odpravljeno. Ni jim več treba živeti s temi šokantnimi prizori. Izguba še vedno boli, vendar imajo eno breme manj.”

Šele po 10 urah drgnjenja je bil zadovoljen s svojim delom
In najbolj grozljivo in umazano prizorišče zločina? Donovan odgovarja: “Zagotovo je to bilo prizorišče večkratnega umora v Mexico Cityju, kjer so umrli štirje ljudje. Bili so zabodeni, na prizorišču pa je bilo polno sledov samoobrambe in panike. Hkrati se je po sledeh videla vsa jeza morilca in obup ubitih. Čiščenje mi je vzelo več kot 10 ur, poleg tega sem moral hiteti, ker sem moral hišo predati lastnikom še isti dan. Moja stranka je bila popolnoma psihično zlomljena, ampak na koncu, ko sem ji vrnil ključe in ni bilo v hiši niti ene same sledi o tem, kaj se je dogajalo, je moje delo na nek način pomagalo tej osebi. Zelo lepo se mi je zahvalila.  V tistem prostoru pa je vladala popolnoma druga atmosfera – zdelo se je vse jasno in svetlo in dogodki, ki so se pravzaprav zgodili v tej hiši, so bili le še oddaljen spomin.

Nikoli si nisem mislil, da se bom preživljal z umori. Niti nisem vedel, da obstaja ta poklic, dokler se nisem naučil osnov in postal strokovnjak na tem področju.”

M. S.