“Povej mi, s kom se družiš, in povedal ti bom, kdo si,” se glasi slovenski pregovor, evropski ekonomisti pa ugotavljajo, da bi ga po vsej verjetnosti veljalo spremeniti. Glede na zadnje raziskave bi se varianta pregovora morala glasiti takole: “Povej mi, za kaj zapravljaš denar, in povem ti, od kod si.” Ugotovili so namreč, da je izbira, za kaj bo nekdo porabil denar, v veliki meri povezana z narodnostjo tistega, ki denar troši.
Zadnje poročilo Eurostata na primer ugotavlja, da Rusi večino svojega razpoložljivega dohodka porabijo za – ne boste verjeli – hrano, alkohol in cigarete. Američani na drugi strani Atlantika večino razpoložljivega dohodka zapravijo za zdravstvena zavarovanja, Japonci več kot četrtino mesečnega dohodka potrošijo za najemnino, v Savdski Arabiji pa skoraj 10 odstotkov porabijo za pohištvo.
Južni Korejci porabijo kar 6,7 odstotkov mesečnega dohodka za izobrazbo, in medtem ko porabijo Avstralci izmed vseh držav največ denarja za ugodje – za rekreacijo, potrošijo Mehičani največ za prevozna sredstva. “V državah G20 se večino dohodka porabi za hrano, brezalkoholne pijače in najemnine ali plačilo obročnega odplačevanja kreditov, z izjemo prebivalcev ZDA, kjer je zdravstvo izredno drago,” so zapisali evropski ekonomisti v poročilu Eurostat.
Potrošnja odvisna od mnogih dejavnikov
Na način potrošnje denarja vplivajo različni dejavniki, med drugimi tudi kultura naroda, podnebje, sestava gospodinjstva, ekonomska struktura in stopnja urbanizacije države. Izredno pomembna je tudi višina dohodka. V primeru, da so dohodki izredno nizki, je bolj verjetno pričakovati, da se jih večji del potroši za osnovne dobrine, kot sta hrana ali pijača.
Ž. K.