Odgovor na to vprašanje je mogoče najti v tem, kako so letala izdelana. Ko vam na letalu stevardesa ali stevard z vozička postreže obrok, za njegovo neokusnost in neprivlačen izgled, ni mogoče iskati krivde v kuharju, ampak v naravi letalskega prevoza, za katerega je značilen prevoz na visoki nadmorski višini, ki močno otežuje pripravo obroka.
Vožnja visoko v zraku prinaša nekatere tehnične omejitve, zaradi česar je veliko lažje segreti vnaprej pripravljeno hrano kot pa jo čisto na novo skuhati v letalski kabini, ki je pod pritiskom.
John Hansman, ki usmerja Mednarodni center za zračni prevoz na Massachusettskem inštitutu za tehnologijo, pojasnjuje, da je zelo težko kuhati v takih pogojih in da zato hrano večinoma le pogrevajo.
Letalski obroki se pred zaužitjem le pogrejejo
Hansman pravi, da tudi prehrambna industrija spodbuja izdajanje obrokov, ki se zgolj pogrejejo in nato servirajo. Pri letalskih obrokih je najbolj zaželeno serviranje kosov mesa v omaki, saj segrevanje obroka pred serviranjem vpliva na večjo sočnost mesa, zaradi česar je zaužitje obroka dosti bolj okusno kot bi bilo sicer. Tako omaka in kratek čas pogrevanja obroka ustrezata politiki letalskih družb, ki pri serviranju hrane obrok postrežejo skupaj s čim bolj topim nožem ali celo brez njega.
Več sto potnikov pričakuje postrežbo ob približno enakem času
Današnja potniška letala so narejena tako, da omogočajo prevoz več kot 300 potnikov, ki pričakujejo, da bodo postreženi s hrano ob približno enakem času. Pred popularizacijo prevoza z letalom v 60ih letih so imele stevardese čas, da so se posvetile individualni pripravi obrokov manj kot petdesetim potnikom.
Možnosti, ki so bile na voljo včasih in ki so vključevale možnost pripravljanja svežih omlet, ki so bile servirane od stola do stola, danes delujejo preveč časovno potratno. Danes morajo namesto na desetine ljudi postreči nekaj sto ljudi, kar stevardesam in stevardom onemogoča možnost pripravljanja individualnih servirnih pladnjev, ki bi jih nato postregli potnikom. Namesto tega morajo biti servirni pladnji pripravljeni vnaprej.
V zadnjem desetletju se je povečal nabor možnosti za zabavo in sprostitev, v skladu s tem pa se je prilagodila tudi zasnova kabin in sedežev na letalih.
Letala so bolj prilagojena zabavi kot pa serviranju hrane
Potnikom je ponujena možnost poslušanja glasbe, pogostokrat tudi možnost dostopa do brezžičnega interneta in najpomembneje meni z dolgim seznamom najrazličnejših filmov, ki se predvajajo na individualnih ekranih, ki so nameščeni na sedežu pred njimi, namesto, da bi se predvajali na skupnem ekranu, ki bi bil namenjen vsem potnikom. Namestitev individualnih ekranov je odvrnila pozornost od serviranja hrane, kar omogoča letalskim prevoznikom finančni prihranek, na ta račun pa morajo več denarja nameniti za zabavo potnikov.
Strežba toplih obrokov na začetku ni bila mogoča
Na samem začetku letala niso imela dovolj zmogljivih motorjev, ki bi omogočili ustvarjanje zadostne količine električne energije, ki bi omogočila segrevanje hrane. To je pomenilo, da so potniki morali jesti kosila, ki jih je bilo mogoče preprosto zapakirati v embalažo (večinoma sendviči in hladni prigrizki).
S tem, ko so letala postala večja in bolj zmogljiva, so letalske družbe pričele z vgrajevanjem funkcionalnih kuhinj v zasnove letal, z namenom, da so lahko servirali tople obroke, ki jih imamo na letalih na voljo danes. Ponudba bolj raznolike hrane, ki je tudi bolj kvalitetna, vpliva na to, da se nekatere letalske družbe razlikujejo od svojih konkurentov.
Glavno merilo konkurenčnosti predstavlja cena letalske karte
“Dandanes so letalski prevozniki usmerjeni v zmanjševanje stroškov in tako potrošnikom dajejo na voljo, da se sami odločijo kaj si želijo”, je izjavil Bob van der Linden, letalski kustos v Muzeju ameriškega nacionalnega letalskega in vesoljskega prometa za BBC. “To je trg, čist ekonomija. Od leta 1978, ko je prišlo do odprave regulacije, je na letalskih družbah, da se odločijo na kakšen način želijo tekmovati s svojimi konkurenti v boju za nižjo ceno kart.”
Zaradi želje po zmanjšanju stroškov imamo pogosto obrok v obliki piknik kosila
Oženje prostora na račun hrane pa ne pomeni, da letalski obroki popolnoma izginjajo. Ampak s tem, ko želijo letalski prevozniki zmanjšati stroške za hrano potnikov, se pogosto usmerjajo v ponujanje vnaprej pripravljenih hladnih prigrizkov in sendvičev, ki so jih prevozniki stregli desetletja nazaj.
Po besedah Lindena se tako gibamo nazaj v 30ta in 40ta leta, ko smo imeli na voljo zapakirana kosila z namenom lažjega transporta. “Na ta način potniki dobivajo nekakšna piknik kosila, ki niso hitro pokvarljiva, kar pomeni, da smo se znašli v nekakšnem krogu.”
N. Ž.