Heroj 1. svetovne vojne dobil prvi spomenik na Slovenskem

Foto: Musei di Storia Trieste.

Na Prevali pod Sveto goro na Primorskem so minulo soboto odkrili poseben parkovni spomenik v čast vojskovodji Svetozarju Borojeviću de Bojni, ki je bil prvi in edini nenemški feldmaršal v nekdanji avstro-ogrski vojski. Čeprav je Borojević obvaroval velik del slovenskih dežel pred uničenjem prve svetovne vojne in velja za junaka t. i. dvanajste soške protiofenzive, nima danes na Slovenskem nobenega spomenika in je utonil v pozabo. V Društvu soška fronta 1915–1917, ki mu predseduje Tadej Munih, želijo s svojo pobudo doseči večjo prepoznavnost nekdanjega junaka prve svetovne vojne. Spomenik so mu postavili ob 160. obletnici njegovega rojstva.

Svetozar Borojević (tudi Boroević) je bil rojen na Hrvaškem 13. decembra leta 1856, in čeprav je bil po rodu krajiški Srb ter je pripadal stari vojaški graničarski družini, se je sam izjasnil za Hrvata. Vojskovanje je imela njegova družina v krvi, saj so Uskoki živeli v neposredni bližini turške meje in so od tega tudi živeli. Borojević se je že od svojega desetega leta šolal na različnih vojaških fakultetah, zaključil šolo z odliko in postal pehotni poročnik.

Pomagal zavzeti Sarajevo med avstro-ogrsko okupacijo, dobil naziv De Bojna
Jugoslovanske zgodovinske knjige se ga spominjajo kot poročnika, ki je pomagal zavzeti Sarajevo med avstro-ogrsko okupacijo, kar ga je izstrelilo med vojaške zvezde tedanjega časa, saj je bil leta 1902 zaradi vojnih zaslug povzdignjen v plemiški stan, takrat pa si je izboril tudi plemenito ime de Bojna. Obetala sta se mu visoki čin in zavidljiva vojaška pokojnina, a se je leta 1914 začela prva svetovna vojna, ki je vodila v razpad države in v pozabo tega junaka.

De Bojna je moral septembra 1914 na vzhodno fronto, kjer je poveljeval III. avstro-ogrski armadi v bojih proti Rusom v Karpatih. Tam je ustavil rusko ofenzivo in bil večkrat odlikovan. Na evropskem vzhodu ni ostal dolgo, saj so ga premestili na novo zahodno fronto na soškem bojišču. Imenovan je bil za vrhovnega poveljnika nove 5. soške armade s sedežem v Postojni, zaupanje je upravičil v enajstih soških bitkah, ko je v veliki meri uspel zaustaviti prodor številčno močnejše italijanske vojske, nekdanje vojne zaveznice, zdaj na strani sil antante.

Junaki dvanajste soške protiofenzive oz. Čudež pri Kobaridu
Zgodovinarji pa ga še najbolj pomnijo po “čudežu” pri Kobaridu, kjer so jeseni 1917 združene avstro-ogrske in nemške čete izvedle znamenito dvanajsto soško protiofenzivo in italijansko vojsko v dveh tednih potisnile na reko Piavo. Borojevićevi vojaški uspehi pa kljub vsemu niso mogli preprečiti neizogibnega razpada cesarstva. Po premirju novembra 1918 se je z družino naselil ob Vrbskem jezeru, prejemal je pokojnino nove avstrijske republike. V času razpadanja države je doživel tudi osebno tragedijo, saj mu je v reki Dravi pri Mariboru utonil sin, gojenec tamkajšnje kadetnice. Čeprav naj bi Borojević izrazil željo po preselitvi v Zagreb, mu je bila ta zaradi tedanjih vojaško-političnih razmer odbita.

Svetozar Borojević de Bojna je sicer umrl zaradi kapi 23. maja 1920 v celovški bolnišnici. Pokopali so ga v Celovcu, toda že čez pol leta so ga prekopali na dunajsko mestno pokopališče, kjer so mu priredili pogreb z najvišjimi častmi. Drugače je bilo v Ljubljani, v takratni novi jugoslovanski državi, kjer so mu iz nepojasnjenih razlogov odvzeli naziv častnega meščana mesta. Naziv so mu vrnili šele leta 2009.

L. S.

  • Franc Šink

    Junaki živijo samo do menjave oblasti.

  • tarantela

    Človeštvu se bo življenje izboljšalo, ko bomo začeli postavljati spomenike mirovnikom!!

  • antimur

    Kako mora to boleti komunajzerske balkanoljube, da počasi prihaja na dan pokvarjenost Srbije in njihovega zločinca Principa. S tem spomenikom je tudi simbolična zahvala vsem slovenskim fantom in očetom, ki so dali svoja življenja za obrambo monarhije, ki je v vsakem primeru bila naša domovina, vsekakor bolj kot zlagana in barbarska Jugoslavija.

  • Olga

    Samo, da ni Slovenec! Še Vuk Karađić ga je dobil in to sredi Ljubljane!

    • avtohtoni neandartalec

      To je verjetno šala, upam.

  • Antonius

    Borojević je bil oficir general avstroogrske vojske, zato je Avstrija tista, ki bi mu morala postavljati spomenik, če misli, da si ga zasluži.
    Borojević nima s Slovenci absolutno nič, Slovenci pa od njega prav tako, popoln nič.
    Se mi pa zastavlja vprašanje, zakaj poveličevanje in spomenik v Sloveniji nekemu avstroogrskemu generalu hrvaških korenin? Hrvatom general ne pomeni nič, bosanskim Srbom še manj, Slovenci ga pa po nekem čudnem razlogu poveličujemo, ker se je na soški fronti boril za avstroogrsko, ki je začela prvo svetovno vojno.
    V slovensko zgodovino sta ga s knjigo o Barojeviću neutrudno spravila partijska režimska zgodovinarja Nečak in Repe.
    Najbrž, morda si general Borojević zasluži spomenik, ampak zagotovo ne v Sloveniji.

    • Olga

      Saj mu ga bo postavila Srbska klika, tako kot Karađiću! Tudi džamijo nam bo postavila! Vse bomo seveda plačali “podalpski kočijaži”!???

      • avtohtoni neandartalec

        Kakšni kočijaši, hlapec ni nič vozil, gnoj so kidali v konjskih štalah, kjer so tudi spali in jedli.

    • Nata

      Ali pa Mahlerju! Ki je služboval v Lj. Njegova glasba pa je tudi lepa. . .

    • avtohtoni neandartalec

      Nekaj mora biti zelo narobe, so naš akademzko sfero asimilirali ustaši ali pa smo res samo gostje v lastni državi in moramo sprejeti vse kar nam vsilijo tuji gospodarji.
      Kako sploh postavijo te spomenike, verketno imajo kakšno komisijo in javne debate, preden je tako neumen predlog sprejet. Spomeniki nimajo smisla, če jih lahko postavljajo celo tujci in domači izdajalci, nam ne pomenijo nič, čudno oa se mi zdi, da jim nihče ne zna tega povedati naravnost.

  • Milan Novak

    Bedarija teli spomeniki. Verjetno edini, ki bo ostal je Prešernov. Za tegale Borojeviča se bodo verjetno Italijani spuntali in bo podrt še preden ga kdo postavi. Zaradi borbe prašičev okoli korit, je pa potrebno narod pobit. Po drugi sv. vojni je bilo postavljenih spomenikov malo morje, potem se izkaže, da smo bili v zmoti in je treba vse podret. Naj ima spomenik v muzeju zgodovine.

  • totex39

    Vse to kar se zadnje čase dogaja pri nas, ni več v mejah normale. Zanimivo, kje so se vsi ti podrepniki do sedaj skrivali in vedno bolj prihajajo na površje z takimi butastimi spomeniškimi odkritji in to tujcem.

    • avtohtoni neandartalec

      Sodobni fašizem na Slovenskem pač, kaj češ, zdaj boko lahko spet čakali sto let, da bo nekdo prišel k nam razgnat naciste in ustaše ter porušiti njihove kupe dreka.

  • stajerc5

    Ce ze, si ta Borojevic se kako zasluzi spomenik, v primerjavi in za razliko s spomenikom v Mariboru-Marburgu za budalo, ki nas je spravil v balkansko gnojnico!

    • avtohtoni neandartalec

      Si zasluži, ampak v vojni krajini, na Hrvaškem.

  • Štefan Kunstelj

    Od kje “de”, če pa je bil “von” (ali “od”)!

  • južnificirana_si

    čudež pri Kobaridu ni izvršil Borojević ampak mladi Erwin Rommel ( desert fox)

    • sprehajalec

      Mešate prvo in drugo vojno….

      • južnificirana_si

        nič ne mešam, tudi hitler se je boril v 1 sv. vojni kot navaden vojak. rommel pa, kot vodja nemških specialnih enot se je boril pri matajurju oz. Kobaridu v 1 sv. vojni

        • sprehajalec

          Poveljeval je Wirtemberškim gorskim lovcem, niso bili specialni. Med specialne so med prvo vojno spadale le tako imenovane udarne čete, Stosstruppen in pri Avstrijcih Sturmtruppen. Pogosto podžgane z Šturmrumom. Bosanci so imeli navado dejati; Ako bude Ruma, biće i šturma. Imel je čin kapitana in ni vplival na načrte bitke, res pa je, da se je izkazal z drznim in nekonvencionalnim poveljevanjm na svojem odseku.

      • RATATA

        So ljudje, ki so živeli v obeh!
        Še beri.

        • sprehajalec

          beri spodaj.

  • centurion

    Borojević ni bil ravno junak 12. soške ofenzive.
    Gotovo pa prvih enajstih-obrambnih in je zaslužen, da se ni vojna prenesla
    v notranjost na slovensko ozemlje, kjer bi bilo zagotovo nemogoče obraniti položajev
    zaradi konfiguracije terena.
    V 12. soški ofenzivi so komando in vodenje ofenzive prevzeli
    Nemci, kar je bil njihov pogoj, da so na soško fronto poslali svojih
    sedem divizij, ki so bile razvrščene v od Rombona do Tolmina, kjer
    je bilo težišče napada, Borojeviću pa je bil dodeljen južni del fronte planota
    Banjščic do Doberdoba z nalogo slepilnega manevra, ki je v tem predelu zaposlil
    italijansko 3. in 4. armado, tako da je ostala na zgornjem Posočju 2. armada, ki pa je
    bila strateško preveč oddaljena od 4.armade, ki je bila v rezervi preveč proti jugu v
    pričakovanju eventualnega napada AO vojske iz smeri Krasa in Banjščic.
    Na severu se je pa ključno dejanje preboja in vojaških operacij dogajalo pod vodstvom
    nemških generalov in divizij.

    • RATATA

      Ja, o tem pišejo knjige.

  • cosmosjasnovidec

    Torej bodo čefutarji spet čefutarju postavljali nekakšen spomenik.Koga pa briga za tega Borojevića?
    Mene še najmanj saj ga nisem poznal.

  • sunday

    samo manjka še spomenik “slovenacu” zokanu za junaško postavitev džamije v njegovi velikosrbski (ne več naši) lublani !!! pimat vsakemu pritepencu-jugosu, ki je kdaj stopil na moja slovenska tla se postavi spomenik, kaj pa mi slovenci – pimat, banda!!!

  • avtohtoni neandartalec

    Sramota, da država dovoli postavljanje spomenikov tujim vojakom (bil je Hrvat) in to celo iz države, ki ne obstaja več (bil je Avstroogaraki oficir). Slovenija takrat sploh ni obstajala, za nas bi bilo takrat najbolje, če bi se sosedi nekako pobili med sabo. Prvič slišim, da bi še kdo drug to počel, verjetno smo edini narod na planetu, ki časti lastno okupacijo in vojaški teror.

    • sprehajalec

      Da, bil je hrvat pravoslavne veroizpovedi. Tudi Srbi katoliki so takrat še obstajali, dokle jih ni SRbska paravoslavna cerkev izgnala, češ “samo pravoslavac može da bude Srbin”.

      • RATATA

        Ne!
        Srb je bil!
        Predvsem pa vojak, oficir živeč v AO.
        In če je hotel biti oficir v AO ni mogel biti pravoslavec.

        • sprehajalec

          Ah, dajmo resne debate, ne nekaj na pamet. Oficir AO ni mogel biti pravoslavec? Z lahkoto.

          In 1896, out of 1000 officers, 791 were Roman Catholics, 86 Protestants, 84 Jews, 39 Greek-Orthodox, and one Uniate.

          Tudi Tesla je bil ponosen na svojo Hrvaško domovino, čeprav je bil krščen v pravoslavju. Drkarije okoli katolikov in pravoslavcev ter njihova uvrstitev v nacionalni korpus so novejšega izvora.

          • RATATA

            Srpska Pravoslavna cerkev je samostojna!
            “Oddelek” tudi v Karlovcu.
            Pavelić je združeval ljudi – državljane – tudi pravoslavne hrvat / cvijet hrvatstva so bili pa bosanski muslimani.

            A so belokrajnci hrvati?

            Kdo so pa tile člani gasilskega društva v Prezidu? Hrvati? Vprašaj jih, verjetno res (?)
            http://www.dvd-prezid.hr/clanovi.php

          • sprehajalec

            Danes so, včasih so si pa njihovi predniki rekli Bezjaki. vendar danes ni pomembno, kaj so se šteli predniki, šteje le tisto, kar se oni čutijo. Tudi Gubec se ni čutil Hrvata, pravzaprav se je boril proti njim v vojski Tahija in vojski banov, pa je danes kljub temu Hrvat. Moraš začeti od osnov, da boš razumel logiko…

          • RATATA

            Tvojo logiko nočem razumeti!
            Kaj je Antol Vramec napisal v kroniki za 1573. leto – leta 1578 ? kmetje kje (?) so se vstali…?
            V katerem jeziku je pisal?
            Zakaj se napajaš iz hrvatskih forumov?
            A njihove filmčke o hrvatski hrabri zgodovini tudi gledaš?

          • sprehajalec

            Nekako imava isto zgodovinsko šolo, vendar je med nama pomembna razlika. meni stanje na terenu danes govori kaj je, pa da je Vramec danes Hrvat, kajkavec. Ti pa, da je danes še vedno Slovinec in bi moralo to biti zapisano v vseh knjigah in učbenikih. Jaz izhajam iz stanja na terenu, ti pa iz 500 let stare teoretične misli. Jaz trdim, da je tako kot je, pa naj pač bo, ker ne bomo živeli nič bolje če bo drugače, ti pa trdiš, da bi vse to morali spremeniti. Boš kaj bolje živel zaradi tega? Predvsem pa zakaj se kranjci in Štajerci niso zagrebli za Vramca nekoč, zagrebli so se pa Hrvatje? Pač prav jim je…

          • RATATA

            Ja, eni so diplomirali iz kajkavščine.
            Eni se predate lažem in potvorbam
            eni pa pač nismo taki.
            Kaj je bolj moralno … ali povedati tako kot je (je bilo) ali pa lažnivcu prikimavati in ponavljati za njim “krivo vero” je stvar posameznikove moralne razsodnosti. Tu pa sva diametralno nasprotna.

          • sprehajalec

            V bistvu vas baše razumevanje principa. Barona Herberštajna, pa Valvasorja si radi svojimo. Pa baron Codelli. Danes smo si jih prisvojili in so del našega zgodovinskega prostora. Tegethof nam ne sede, ker je časovna oddaljenost še premajhna. Vramec je deloval v Zagrebu, ker se pač nihče ni zagrebel zanj, je obveljal kot hrvaški kajkavec. Mi bi Vzeli torej tistega, ki nam paše in ne tistega, ki nam ne paše. Poleg tega je hrvaško zgodovinopisje oibjektivnejše in pravi, da je Hrvat politični pojem, ki je skozi stoletja prerasel v narodni. Če ima Slavonija ime po Slovincih in da niso bili Hrvatje, se s tem strinjajo vendar danes pač so Hrvatje. Stanje na terenu je kot je. Ko to zakapiraš, lažje živiš. Specialiteta Balkana pa je ravno v tem, da nekjdo nekoga želi prepričati, da je nekaj drugega, kar se čuti….

          • RATATA

            Ja kaj pa je bilo v Zagrebu ? Cirka Slovenačka matr no. To je treba povedat. Pa tudi to, da so se srbi in hrvati, ko so prišli izza Karpatov na te predele naselili med Slovene, saj je tako zapisano, in so prevzeli njihov jezik.
            Kdo je zdaj hrvat (?) vsi uskoki, moro-vlahi, ćiči, arbanasi …
            Italjani v Istri, ki jo je v upravljanje dobila soc.rep.hrvatska so pa še vedno italjani.
            Zakaj so se naši – Slovenci izseljevali iz Istre (?) ker niso hoteli bit kar eni jugoslovani, sploh pa ne hrvati (!) bili bi pa Istrani (Primorci – saj je istra do rečine še vedno sestavni del Slovenske Dežele Primorske…)…
            Kaj je bilo s Štrigovo? (po koncu 2.sv.v. v FNRJ …hrvati so uporabljali krampe in motike proti Slovenskim ljudem in to zato, ker niso hoteli biti hrvati!).
            Pojem “narod” (iz češčine) uveden v 19.stol je naredil totalno zmedo. Ta “narod” nam Slovencem ne pomeni isto kot južnjakom.
            Identity card piše na osebni izkaznici (samo državljanstvo države) nobene etične pripadnosti marsikteri hrvat je lahko Primorec (po deželi Primoski), Štajerc, Korošec, Kranjec pa že ne (ker so ga genocidni hrvatski politikanti, ko so delali hrvatski “narod” na silo naučili da je Kranjec = Slovenec …
            Slovenec pa ne more biti hrvat (razen če se s tem identificira sam) lahko pa je Dalmatinec ali Slavonec, Ličan….
            kdo so tile? http://www.dvd-prezid.hr/clanovi.php

            Neenakopravni smo zaradi tega, ker je naša zgodovinska in jezikovna kvazi stroka zaradi lastnih privilegijev in v zadnjem času tudi levičarstva ter “bratstva” lažnjivo neresna in niti slučajno resnicoljubna.
            Ker si mislec ti predlagam obisk krasne spletne strani, ki razčisti vse:
            http://www.domovinasospomini.eu
            lp

      • RATATA

        Oprosti mi prosim, ker sem te za pet dni zanemaril.
        Ne vem, zakaj je na seznamu pobitih srbov v jasenovcu 24 članov širše pravoslavne družine Borojević?

        • sprehajalec

          Vesel sem bil, da si me zanemaril. Tukaj imaš telefonski imenih Hrvaške z desetimi plus stranmi Borojevićev. verjetno sami Srbi, pravoslavci? http://www.imenik.hr/imenik/g/trazi/1/borojevic.html

          • RATATA

            100 let prestar imenik.
            Kakih 20 let po Borojeviću so samo hoteli preživeti na območju ndh in to kar je zdaj v imeniku je 1/3 teh. Drugo tretjino so izgnali v srbijo, tretja je pa tista s seznama žrtev jasenovca.
            Hrvatska dela hrvate že zelo dolgo.
            Sredi 19. stoletja je bilo hrvatov približno toliko kot Slovencev. Zdaj jih je pa x2,2 (?).

    • Nada
      • RATATA

        Bravo Nada

  • črnaovca

    Z Borojevičem ki je nedvomno zaslužen da Slovenija po prvi vojni ni zgubila še več ozmelja se je dogajalo kot z generalom Majstrom ki je tudi zaslužen da je Slovenija po prvi vojni dobila mejo na Šentilju, oba sta bila v bivši Jugi namerno prezrta ker pač nihče ni smel biti večji general kot naš ljubljeni Maršal. No tudi po osamosvojitvi je dolgo trajalo da se je nekdo spomnil Borojeviča. Sicer je pa z generali vedno križ, kajti tudi sedaj ne sme biti nihče bolj zaslužen za oasamosvojitev kot neki K., J. in ostali osebki

    • Milan Novak

      On je delal za svojo čast in penzijo. Ubranili pa niso nič. Brezveze je bilo ubitih pol milijona ljudi. Meja se je pomaknila pa do Logatca. Celotna Primorska in Notranjska je bila po novem pod Italijo.

    • sprehajalec

      Zaradi Boroevića ni kasnejša Slovenija dobila nobene meje.

  • Janez Novak

    Spomenik bi moral dobit Erwin Rommel !!! On je naredil načrt za “čudež” pri kobaridu. Ta golazen južnaška je pobijala in posiljevala po Slovenskih deželah in ne branila,kaj šele da bi kaj osvojila.

    • sprehajalec

      Nekemu lajtnantu na terenu, definitivno niso zaupali izdelave tako kopleksnega načrta, kot je bil preboj soške fronte. Da nisi zamešal prvo in drugo vojno?

  • samsara

    Smo pa zato postavili nedavno spomenika dvema ‘velikima Srboma’, baje na vem za kaj zaslužnima, za to kar imamo Slovenci. Eden je bil učenec J. Kopitarja, Vuk Karadžić, če se ne motim, katerega slovenski učitelj spomenika v Sloveniji še nima a kaj bi to, saj je ‘le Slovenec’. Drugi pa je Srb Mihajlo Pupin, katerega spomenik ‘krasi’ Bled.
    Da o veleizdajalskih udbokomunističnih nakazah, ki desetletja kontaminirajo okolje, ne izgubljam besed.

  • APMMB

    Zaradi poveličevanja in lažnih zmag srbske vojske v Sloveniji ni bilo možno prikazati dejstev o vojaških zmagah v 1. svetovni vojni. Avstroogerska je praktično bila zmagovalka 1. svetovne vojne, saj je na vseh frontah globoko prekoračila meje, ki jih je imela pred vojno. Tudi na območju Soške fronte je avstroogerska vojska prekoračlila meje in jih pomaknila vse do Piave. Slovenci smo takrat praktično bili vsi v eni državi,saj je k Avstroogerski bila priključena tudi Rezija in Rezjani.
    A cesarstvo je porpadlo zaradi nezrelosti pred vsem Čehov, ki so dejansko povzročili razpad cesarstva in omogočili nastanek novih držav. Slovenci smo to občutili kot hud udarec, sa smo zaradi srbskega pohlepa bili razkosani na štiri države: Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo, ter izgubili tretjio in več nacionalnega ozemlja. Žal včji del tega za vedno.
    Kljub tako tragični usodi smo morali slaviti srbsko osvoboditev. Po 2. svetovni vojni se je stanje sicer nekolko izboljšalo, a še vedno je vsaj polovica slovenski dežel ostala izven Jugoslavije: Rezija, Trst, Gorica, Koroška, del Štajerske in del Porabske Slovenije. Izgubili smo tudi dobršen del Istre, za uteho pa dobili košček italijanske Obale.
    Če ne bi Srbi surovo pobili Franca Ferdinanda, bi Slovenci pridobili v Avstroogerski avtonomijo, ohranili nacionalno ozemlje in ne bi rabili imenovati Srba za predsednika nogometne zveze.

    • RATATA

      Dobro si tole zapisal. +

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!